Ni planeta B!

»Ekosistem > egosistem!«, »Denarja ne moremo jesti«, »Profit si vtaknite v rit!«, »Zanikanje ni politika!«, »Odrasli, odrastite!«, »Tudi za vaše otroke gre!« To so sporočila s transparentov protestnikov, ki so se prejšnji petek pet minut pred poldnevom zbrali v Ljubljani.

Po ocenah organizatorjev jih je bilo več kot devet tisoč. Osnovnošolci, srednješolci, študenti, družine s predšolskimi otroki, pa tudi starejši protestniki, ki so se zbrali na Kongresnem trgu in se odpravili do parlamenta, so le del slovenskih protestnikov za okolje in peščica prebivalcev Zemlje, ki jim je jasno, da tako ne gre več naprej in da so za svetlejšo prihodnost potrebne korenite sistemske spremembe.

»Dovolj imamo! Dovolj onesnaževanja, dovolj pasivnosti in dovolj praznih obljub,« je povedala mlada soorganizatorka shoda Reja Debevc. Bučno ploskanje in žvižgi so potrdili vsesplošno strinjanje. »Kradete nam prihodnost in kradete prihodnost naših otrok, ker vam je mar le za naslednje volitve, ne za naša življenja. Tu smo, ker moramo biti tu!« je dodala. »Štrajkamo, ker nas drugače ne poslušajo! Borimo se za svojo prihodnost, ker se oni ne. Predlagamo predloge in ukrepe, ker jih oni ne! Ti ukrepi so uresničljivi tukaj in zdaj. Preprečujejo pa jih politiki in kapital,« je vzklikala aktivistka Gala Alica Ostan Ožbolt in požela še več odobravajočih vzklikov vrstnikov.

Očitki

»Očitajo nam, da štrajkamo zaradi štrajka samega! Da ne vemo, za kaj se borimo. Očitajo nam, da gradimo gradove v oblakih in da ne predlagamo rešitev,« je povzela očitke, ki so jih deležni mladi protestniki proti okoljski katastrofi.

Po mnenju nekaterih medijev naj bi bilo v resnici šlo za »politični propagandni shod nekaterih levičarskih strank«, za pobudo, ki izrablja »naivne dijake«. Naslov prispevka Nova24TV in reprodukcija tega na spletni strani Demokracije sta šolski primer razmišljanja številnih dvomljivcev, ki ne verjamejo v dobre namene udeležencev shoda: »Podnebni shod je v resnici namenjen špricanju pouka! Mladi sploh niso vedeli, zakaj protestirajo, prišli so samo zato, da jim ni treba v šolo!«

Da je to res, so na Nova24TV »dokazali« s štirimi izjavami mladih, ki niso poimenovani niti z imenom, hkrati pa niti eden od sogovornikov ni stal v središču protesta ali nosil transparenta. Mladim so poleg omenjenih medijev tudi starejši uporabniki družabnih omrežij očitali, da nimajo pravice zahtevati sistemskih sprememb, dokler ne »pometejo pred svojim pragom«. Kamen spotike so bili med drugim mobilni telefoni, ki jih mladi tako zelo radi uporabljajo.

Prav v prispevku Nova24TV so jih povprašali, ali so se pripravljeni odreči mobilcem, ker so ti velik onesnaževalec okolja. Seveda se jim niso, kdo pa se jim je? Spraševali so jih tudi, kako prihajajo v šolo, in jih diskvalificirali, ker se, namesto da bi hodili peš ali se vozili s kolesom, v šolo vozijo z avtobusom. Da sta omenjeni dejstvi prikazani kot dokaz, da mladi niso pristojni za opozarjanje na podnebne spremembe, kaže na brezbrižnost ali pa vsaj nerazumevanje razsežnosti problematike in vloge posameznika v njej.

Mlade so nasprotniki shoda zreducirali na otroke, nezmožne razmišljanja, organiziranja in odgovornega, »odraslega« spoprijemanja z okoljsko problematiko.

»Dovolj imamo! Dovolj onesnaževanja, dovolj pasivnosti in dovolj praznih obljub!«

Že sam način organizacije protesta je pokazal, da so ti očitki neupravičeni. Mladi za podnebno pravičnost (MZPP) so že pred shodom sporočali, da nasilje, pijančevanje in smetenje na protestu niso dovoljeni. Morebitne stavkajoče so opozorili, naj njihov razlog za udeležbo na shodu ne bo špricanje pouka. Več prostovoljcev se je tudi zavezalo, da bodo za sabo počistili, med drugim pa zaradi varnosti sodelujejo s policijo in redarji. »S tem želimo pokazati, da smo resni, da se stvari lotevamo odraslo,« je povedal Tim Gregorčič iz gibanja MZPP.

Zahteve

Dokaz, da mladi niso zgolj sanjači brez konkretnih predlogov, je pismo s predlogi in zahtevami, ki so ga izročili predsedniku vlade Marjanu Šarcu. V njem od vlade zahtevajo, da začne podnebne spremembe obravnavati kot krizo svetovnih razsežnosti, zahtevajo ozelenitev proračuna in pospešen prehod v pravično, brezogljično, krožno gospodarstvo. Najkasneje do leta 2030 zahtevajo zaprtje Teša in Premogovnika Velenje. Pozivajo k zmanjšanju izpustov v prometu ter k pospešenemu prehodu na lokalno pridelano ter pretežno rastlinsko hrano.

Šarec jim je ob sprejemu ponudil sodelovanje pri oblikovanju prihodnje podnebne politike. Sprejel jih je tudi predsednik državnega zbora Dejan Židan. Dejal je, da bo o zahtevah obvestil vse poslance in poslanke in da bodo njihove zahteve formalno vključili na seje parlamentarnih odborov. Predstavniki MZPP so se mu zahvalili za sprejem in opozorili, da bodo spremljali delovanje DZ ter vlade in nadaljevali aktivnosti, če konkretnih ukrepov ne bo.

Kaj mladi sploh pričakujejo od protesta? »Prepričana sem, da bo protest vplival na veliko posameznikov, a mislim, da ni dovolj, če se samo posamezniki trudimo živeti do okolja prijazno. Kapitalizem Zemljo obravnava kot brezplačen kapital, zato se bo moral spremeniti celoten sistem!« je prepričana študentka Metka z Akademije za umetnost in oblikovanje.

Podobno razmišlja Lena Penšek: »Protest je zgolj prvi korak, da se stvari premaknejo, a je pač treba narediti ta prvi korak! Verjamem, da bomo premaknili nekaj v glavah ljudi, to pa je prvi pogoj za sistemske spremembe. Ne gre nam samo za to, da bi mlade vzeli resno. Okoljska problematika mora postati osrednja tema pogovorov na vseh ravneh, ne le skrb posameznih aktivističnih skupin.«

Več kot deset mladih sogovornikov je zatrdilo, da kot posamezniki živijo kar se da prijazno do okolja. Aja z Gimnazije Poljane, ki je tudi strastna zagovornica podnebne pravičnosti, je povedala, da njena generacija o ugašanju luči in varčevanju z vodo posluša že vse življenje in da veliko posameznikov tudi deluje v skladu s tem. »Naš namen zato ni pritiskati na posameznike. Potrošniki so že zdaj pod dovolj velikim pritiskom. Po eni strani se od njih pričakuje, da čim več nakupujejo, po drugi pa, da so pri tem okoljevarstveni. To je možno samo deloma, ker posamezniki sploh nimajo veliko izbire. Izbirajo lahko med izdelkom, ki je do okolja zelo slab, in izdelkom, ki je slab,« je 16-letna Aja povedala v imenu Mladih za podnebno pravičnost. »S protestom pozivamo vlado in tiste, ki imajo moč, da uvedejo nujno potrebne sistemske spremembe,« je še dodala.

Prihodnost ne špricanje

Več šolarjev se je shoda udeležilo kljub tveganju, da jim v šoli izostanka ne bi opravičili. Med njimi je bila tudi skupina 16-letnic iz Biotehniškega izobraževalnega centra Ljubljana.

»Na naši šoli je izostanek zagotovljeno opravičen samo predstavnikom razreda. Predstavniki našega razreda so že odšli, me pa smo ostale, ker se nam zdi morebitna neopravičena ura manj pomembna od naše prihodnosti,« so povedale nekaj minut pred uradnim začetkom protesta.

Šole so se na opravičevanje odsotnosti zaradi protestiranja odzvale različno. Dijaška skupnost Gimnazije Ledina je že pred shodom pobirala podpise prisotnih, dijake pa pozvala, naj nosijo puloverje z znakom šole. Na Gimnaziji Poljane je skupnost s sto odstotki glasov izglasovala sodelovanje na protestu, a je vodstvo šole zaradi varnosti mladoletnikov privolilo zgolj v sprejemanje opravičil staršev. Na Srednji medijski in grafični šoli Ljubljana, Gimnaziji Domžale in nekaterih drugih srednjih šolah so morali protestniki (da ne bi dobili neopravičene ure) kot dokaz za prisotnost na shodu razredničarkam poslati selfi ali skupinsko fotografijo s protesta.

Na shodu je bilo tudi nekaj učiteljic in profesoric. Tri profesorice iz splošne in umetniške gimnazije Ljubljana so bile razočarane, da profesorjev, ki bi z udeležbo protesta podprli mlade, ni bilo več. Sinja Ožbolt, Ana Čigon in Mojca Dimec od svojih učencev ne bodo zahtevale opravičil, »ker je razlog za izostanek popolnoma upravičen«. Se bo s protestom kaj spremenilo? »Mora se,« je prepričana profesorica Mojca Dimec.

Jeza zaradi brezbrižnosti, razočaranje nad politiki in starejšimi generacijami ter skrb za skupno prihodnost so združili mlade po vsem svetu. Protestni shodi so v petek, 15. marca, potekali na vseh celinah (tudi na Antarktiki) v več kot 123 državah. Dogodkov je bilo več kot dva tisoč, med drugim tudi v osmih slovenskih mestih, kjer se je po podatkih skupine Mladih za podnebno pravičnost skupaj zbralo več kot 12 tisoč protestnikov. »Podnebni štrajki v več državah že mesece potekajo vsak petek in bodo tudi v Ljubljani, če bo treba,« je dejala Gala Alica Ostan Ožbolt.

Če vzkliki prebivalcev Zemlje ne bodo uslišani zdaj, pri tako veliki podpori po svetu, so politiki res gluhi. Za kapital, žal, že vemo, da je.

Po celi Sloveniji

Kje so bili večji protesti mladih?

- Ljubljana
- Maribor
- Slovenske Konjice
- Ormož 
-Koper
- Novo mesto 
- Kamnik 
- Ravne na Koroškem 
- Brežice 
- Nova Gorica
 - Celje
 …