Kako je na deset tisoče Judov po cestah Budimpešte korakalo v lastno smrt 

"Človek ob tem pomisli na čudovite poletne dni 1944, ko so na deset tisoče Judov prisilili, da so po cestah Budimpešte korakali v lastno smrt – v kinih pa so predvajali glasbene komedije, v gledališčih so postavljali živahne operete, v kabaretih in nočnih lokalih so se izborno, neoporečno zabavali in ljudje so v časopisu odprli športne strani, ker so bili siti novic s fronte. Glasba se je širila iz restavracij in kavarn na prostem na bregovih Donave, tako kot danes. Moški občudujejo čedne mladenke v pomanjkljivih poletnih oblekah in nadvse kratkih hlačah, v modno neurejenih vrtovih pivnic pa prirejajo večere poezije," je leta 2015 v članku Pomen begunske krize zapisal madžarski filozof Dr. Gáspár Miklos Tamás ter takratne razmere na Madžarskem primerjal z današnjimi.