Film / Pisma iz Benetk

The Aspern Papers, 2018, Julien Landais

Marcel Štefančič jr.
MLADINA, št. 13, 29. 3. 2019

proti

Smrt v Benetkah.

ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?


Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay.

Tedenski zakup ogleda člankov
> Za ta nakup se je potrebno .


Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine. Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje.


Marcel Štefančič jr.
MLADINA, št. 13, 29. 3. 2019

proti

Smrt v Benetkah.

Morton Vint (Jonathan Rhys-Meyers), ameriški literarni impresario in biograf, si skuša na vsak način prisvojiti pisma, ki jih je zapustil kultni pesnik Jeffrey Aspern (Byron po Byronu! Shelley po Shelleyju!), zato se – kot vrtnar! – nastani v beneški vili, v kateri živita Aspernova nekdanja muza (Vanessa Redgrave) in njena nečakinja (Joely Richardson), toda boj za literarno zapuščino kultnega pesnika izgleda tako absurdno bedasto in tako mučno okorno kot tale ekranizacija literarne zapuščine kultnega Henryja Jamesa. James je svet doživljal zelo filmsko, zato ne preseneča, da so ekranizirali toliko njegovih del. Nekatera – recimo Evropejce, Bostončanke in Golden Bowl – je ekraniziral tudi James Ivory.

Pisma iz Benetk – posneta po Jamesovi noveli, pri nas naslovljeni Aspernovi rokopisi – pa izgledajo kot film Jamesa Ivoryja, ki ga je režiral kak pocarski Tommy Wiseau, ja, The Disaster Artist (“auteur” katastrofalne Sobe). Ironično, film – amaterski softcore – je produciral Ivory.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

Naslovna tema

Kje bo volivce iskal Vladimir Prebilič?

Upanje sredice

Teden

V šoli ali doma?

Ustavno sodišče potrdilo ustavnost zakonskih sprememb pri urejanju šolanja od doma

Kultura

»V Ljubljani se dogaja to, kar opažam povsod po Evropi«

Vincenzo Latronico, italijanski pisatelj, avtor svetovne uspešnice Popolnosti, o Berlinu nekoč in danes, gentrifikaciji, normativnem seksu, izgubljenem evropskem projektu in pomenu skupnosti