Obsevani migranti

Uprava za varstvo pred sevanji bo od vseh pristojnih zahtevala pojasnila glede rentgenskega slikanja prosilcev za azil, ki se opravlja v nenujne in nezdravstvene namene oziroma z izključnim namenom ocenjevanja starosti. Rentgensko slikanje ima neželene učinke, zaradi tega za to zdravstveno metodo velja posebej stroga zakonodaja, vendar ta po mnenju direktorja uprave Damijana Škrka v tem primeru ni spoštovana.

»Prve informacije o izvedbi ocenjevanja starosti z radiološkimi postopki smo na Upravi za varstvo pred sevanji prejeli 12. 3. 2019, in sicer na podlagi prispevka v časniku Mladina z dne 8. 3. 2019 Evgenika za migrante,« pojasnjuje Škrk. O tem, da država uporablja rentgensko slikanje v nemedicinske namene, sploh niso bili obveščeni. Čeprav zakonodaja to predvideva ali celo zahteva. Zakonodaja ne predvideva zgolj, da je treba v takšnem primeru obvestiti upravo za varstvo pred sevanji, ampak zahteva pridobitev dovoljenja za izvajanje slikanja v nemedicinske namene.

Škrk pojasnjuje, da 34. člen zakona o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti določa, »da je izvajalec sevalne dejavnosti, pri kateri pride do izpostavljenosti posameznikov zaradi slikanja v nemedicinske namene, dolžan organu, pristojnemu za varstvo pred sevanji, v vlogi za pridobitev dovoljenja za izvajanje sevalne dejavnosti priložiti oceno upravičenosti«. Ocena upravičenosti za dejavnosti, povezane z ugotavljanjem starosti s postopki, ki vključujejo izpostavljenost ionizirajočim sevanjem, pa upravi za varstvo pred sevanji ni bila predložena.

Inštitut za sodno medicino sicer za potrebe ocenjevanja starosti mladoletnih prosilcev za azil, ki naj bi lagali o svoji pravi starosti, uporablja rentgensko slikanje celotnega zobovja, torej t. i. ortopan. Izvajalec je podjetje Edukas, d. o. o., s katerim je pogodbo sklenilo ministrstvo za notranje zadeve. Škrk pojasnjuje, da so to podjetje pozvali, »naj se izreče, ali je izvajalo nemedicinska slikanja z medicinsko opremo, in ga seznanili z določili predpisov varstva pred sevanji, ki urejajo navedeno področje«. Če podjetje ne bo sodelovalo v postopku, katerega namen je ugotoviti, ali koristi v teh postopkih odtehtajo neželene učinke (gre za t. i. oceno upravičenosti), bodo zahtevali, da slikanje ustavi.

Pri Edukasu so pred časom za Mladino že pojasnili okoliščine posla z notranjim ministrstvom. Prokurist Miha Groznik je sporočil, da so z ministrstvom podpisali pogodbo o opravljanju rentgenskih storitev, »kjer nikjer ni naveden pogoj, da gre za mladoletne azilante. Naše podjetje ima dolgoletno tradicijo slikanja zob in bi bilo etično sporno, da bi se ta storitev opravljala za ugotavljanje starosti pacientov.« Pri tem je še dodal, da sami ne smejo dvomiti o zdravnikovi odločitvi, koga in kdaj pošlje na slikanje zob. Etično sporno zato po njegovem mnenju ravna tisti, ki nekoga pošlje na tak nenujen zdravstveni pregled, ne izvajalec pregleda.

Na upravi za varstvo pred sevanji so tudi sicer to vprašanje vzeli zelo resno in »neformalno zaprosili organe, pristojne za varstvo pred sevanji v EU, s katerimi sodelujemo, da nam sporočijo, kako imajo področje nemedicinskega slikanja, namenjenega ocenjevanju starosti, urejeno v posameznih državah«.

Bo uprava za varstvo pred sevanji prepovedala nepotrebna obsevanja mladoletnih prosilcev za azil?

Gre za zakonodajno področje, ki se zaradi povečanih migracij hitro spreminja, a nekateri preverljivi podatki o načinih ocenjevanja starosti, ki jih uporabljajo posamezne države, vendarle obstajajo. Najbolj sveži so podatki Evropskega podpornega azilnega urada iz lanskega leta.

Med 30 evropskimi državami zobni rentgen v ta namen uporablja 20 držav. Velika večina (14) ga ne izvaja obvezno, pač pa šele, če pristojni strokovnjak dentalne stroke z vpogledom v ustno votlino ne more ugotoviti ničesar nedvoumnega o mladoletnosti oziroma polnoletnosti prosilca za azil. Le šest držav takšnega pregleda ne predvideva, pač pa prosilce pošlje neposredno na rentgensko slikanje zob. Med njimi je tudi Slovenija.

K temu je treba dodati, da večina evropskih držav v nekaterih primerih uporablja tudi rentgensko slikanje zapestja ali ključnice. Glede tega velja slovensko ureditev pohvaliti, saj za obvezno slikanje obeh zapestij in obeh ključnic pri vsakem izmed prosilcev namesto rentgena uporablja za telo praviloma neškodljivo metodo – magnetno resonanco. Morda pa bi slovenska ureditev na tem področju, vsaj glede (ne)rabe zdravju škodljivih metod, lahko postala zgled za druge države. Če bi se odrekla rentgenskemu slikanju zob, bi že bilo tako.