Trump je nedolžen

Posebni preiskovalec Robert Mueller, republikanec, nekdanji direktor FBI, je končal dveletno preiskavo o ruskem vpletanju v ameriške predsedniške volitve (RussiaGate) in masivno poročilo poslal pravosodnemu ministru Williamu Barru, ta pa je potem kongresu poslal štiristranski povzetek svojih zaključkov. Prvič, Mueller ni našel nobenega dokaza, da se je Donald Trump med predvolilno kampanjo dogovarjal z Rusijo. In drugič, Mueller ni našel nobenega dokaza, da je Trump oviral preiskavo.

Kaj to pomeni – da je Trump nedolžen in da impičment odpade? Trump trdi natanko to: da je »kompletno in totalno razbremenjen krivde«. Težava je le v tem, da sta to Barrova zaključka. Drugi zaključek – da Trump ni oviral pravice – sploh ni Muellerjev zaključek. Mueller pravi, da sicer ni našel dokazov, da je Trump oviral pravico (preiskavo), a da ga to ne razbremenjuje krivde. Je torej kriv ali ne? Mueller se o tem očitno ni hotel izreči. Naj odloči kongres. A ne pozabite: oviranje pravice sodi med tiste »velike zločine in prekrške«, ki lahko vodijo k impičmentu ameriškega predsednika.

A tudi v zvezi s prvim zaključkom se lahko vprašamo: če je nedolžen, zakaj je potem v ječi pristalo toliko njegovih sodelavcev, ki so bili povezani z Rusijo? Če je nedolžen, zakaj so potem njegovi sodelavci najbolj lagali prav o svojih stikih z Rusijo? Če je nedolžen, zakaj je potem tako vztrajno zanikoval, da so se Rusi vpletali v ameriške predsedniške volitve? Če je nedolžen, zakaj je potem tako vneto prikrival dejstvo, da se je njegov osebni odvetnik Michael Cohen z Rusi dogovarjal o gradnji »Trumpovega stolpa« v Moskvi? Če je nedolžen, zakaj je potem tako pobesnel, ko je začel FBI – zaradi skrivnih stikov z Rusi – preiskovati svetovalca za nacionalno varnost Michaela Flynna, in zakaj je za nameček odpustil še Jamesa Comeyja, direktorja FBI? Če je nedolžen, zakaj je potem norel, ko se je pravosodni minister Jeff Sessions – zaradi lastnih neprijavljenih stikov z ruskim ambasadorjem v Ameriki – izvzel iz Muellerjeve preiskave? Če je nedolžen, zakaj je potem grozil, da bo Sessionsa odpustil? Če je nedolžen, zakaj je potem neprestano – res znova in znova – grozil, da bo odpustil Roberta Muellerja? Če je nedolžen, zakaj je hotel potem Muellerjevo preiskavo odpovedati? Če je nedolžen, zakaj je potem pravosodnega ministra Sessionsa res odstavil in na ta položaj imenoval Williama Barra? In seveda: če je nedolžen, zakaj je potem Sessionsa odstavil prav v času, ko se je že pričakovalo, da bo Mueller zdaj zdaj obelodanil svoje poročilo, in ko je bilo jasno, da ne bo vseeno, kdo bo tedaj pravosodni minister?

Za Trumpa je bilo torej bistveno, da do dneva, ko bo Robert Mueller oddal poročilo, za pravosodnega ministra postavi ne le svojega človeka, ampak človeka, ki Muellerjevi preiskavi že ves čas odločno nasprotuje. William Barr je natanko tak človek: prvič, Trumpov človek, drugič, človek, ki je dal jasno vedeti, da Muellerjevi preiskavi nasprotuje, in tretjič, človek, ki je Muellerjev dolgoletni prijatelj. In Barr je zdaj odločil, kakšen bo povzetek Muellerjevega poročila, kaj bo šlo v javnost, kakšni bodo poudarki, kakšni bodo spini in kakšna bo interpretacija.

Bistven je bil prvi vtis – bistveno je bilo, da so Trumpovi feni slišali, da ni bilo nobenih dogovarjanj z Rusijo in da je Trump nedolžen. Prepiri o detajlih, drobnem tisku in interpretaciji, ki šele pridejo, bodo irelevantni, ker celotnega Muellerjevega poročila ne bo videl nihče. In če ga bodo kdaj objavili, bo itak prepozno.

Scott Turow, avtor številnih odvetniških trilerjev (npr. Presumed Innocent), ni zaman poudaril, da je »William Barr pomilostil Donalda Trumpa«, obenem pa opozoril tudi na to, kar je neizbrisno in neovrgljivo: da je namreč Rusija s svojimi tajnimi hekerskimi operacijami Trumpu olajšala izvolitev. Amerika se ne bo nikoli znebila te mučne sence – tega grozljivega občutka, da je Trumpa vendarle izvolila Rusija in da je Trump to pomoč sprejel in celo klical. Mar ni Rusov pozival, naj shekajo mejle Hillary Clinton?