1,5 milijona evrov v koš

»Kupili bomo novi lovilec IMSI. Ta dva, ki ju imamo zaklenjena, sta zastarela in neuporabna,« je v intervjuju za Dnevnik dejala generalna direktorica Policije Tatjana Bobnar. Lovilec IMSI je tehnološko orodje za sledenje in prisluškovanje mobilnim telefonom, katerega uporaba je po skoraj dveh desetletjih prigovarjanj s strani policije zdaj dovoljena. To je z novo zakonodajo omogočila vlada Marjana Šarca.

Da prva policistka ni govorila na pamet, so potrdili tudi na policiji: »Trenutna ocena policije je, da sta obstoječa IMSI lovilca tehnološko zastarela in operativno neuporabna, kar pomeni, da bi bila po trenutni oceni najoptimalnejša rešitev nabava novega IMSI lovilca.« O ceni novega niso hoteli govoriti, so pa pojasnili, koliko sta stala v preteklosti kupljena lovilca, za katera policija ves čas zagotavlja, da ju ni uporabljala, ker zakonodaja tega ni dovoljevala.

Prvi IMSI lovilec je bil kupljen že leta 2004, in sicer za slabih 300 tisoč evrov, drugi pa leta 2009 za dobrih 460 tisoč evrov. Slednji je bil vmes enkrat posodobljen, prvi dvakrat, nekaj pa je stalo tudi šolanje za uporabo in vzdrževanje moderne tehnologije – vse skupaj dobrih 700 tisoč evrov.

Vsa do zdaj uporabljena sredstva za dve zastareli in neuporabni orodji za izvajanje policijskih pooblastil znašajo 1.472.682 evrov – slab milijon in pol torej. Gre za prisluškovalno opremo, ki je bila kljub zdaj izpričani neuporabnosti nazadnje posodobljena pred štirimi leti, pa ne le to: neuporabna oprema je bila predvidena za posodobitev tudi letos, za kar je policija iz proračuna dobila 700 tisoč evrov.

Bodo ta sredstva porabljena za nakup novega lovilca IMSI? Morda, morda pa ne. Na policiji pojasnjujejo, da bodo še enkrat preverili »ali je s tehničnega vidika še mogoča nadgradnja obstoječih IMSI lovilcev na način, ki bo zagotavljal učinkovito operativno uporabo v današnjih razmerah«. Ne izključujejo možnosti, da bi ta denar porabili za posodobitev obstoječih IMSI lovilcev – kljub temu da posodobitev morda sploh ne bi omogočila njihove uporabe in bi vseeno morali kupiti novega.

Kaj bodo z opremo, za katero so že doslej porabili 1,5 milijona evrov? Odgovora na to vprašanje nismo dobili. Verjetno zato, ker je mogoč le en – nič. Gre za opremo, ki bi jo zelo težko prodali, saj njena uporaba zunaj državnih varnostnih organov nikjer ni dovoljena, poleg tega pa gre očitno za zastarela orodja, ki jih tako ali tako ne bi želel kupiti nihče.

Ni prvič, da je slovenska politika kupovala drago opremo, ki je potem nikoli ali skoraj nikoli ni uporabila, medtem pa je ta zastarala. Vsi večji vojaški nakupi so bili praviloma takšni; spomnimo se le nakupa in posodobitve tankov. Razlika med temi posli in posli z IMSI lovilci pa je, da je bila Slovenija zaradi Nata prisiljena v točno določene nakupe vojaške opreme, nakupe IMSI lovilcev pa je izvajala prostovoljno, čeprav zakonodaja ni dovoljevala njihove uporabe.