Ko se novinarje obravnava kot grešne kozle, je demokracija v resni nevarnosti 

Letno poročilo Novinarjev brez meja opozarja na upad medijske svobode

Novinarji brez meja (RSF) že 17 let vsako leto objavijo poročilo in indeks medijske svobode po svetu. Letošnje poročilo opozarja na nevarnost, ki jo sovražna nastrojenost politikov in drugih družbenih akterjev do novinarjev predstavlja za njihovo varnost. Povsod po svetu avtoritarni režimi krepijo svoj nadzor nad mediji, število držav, varnih za novinarje, upada, število napadov na novinarje pa se povečuje.

"Če bo politična razprava padla na raven atmosfere v slogu državljanske vojne, ko se novinarje obravnava kot grešne kozle, je demokracija v resni nevarnosti," je dejal generalni sekretar Novinarjev brez meja Christophe Deloire. Dodal je, da je prekinitev začaranega kroga strahu in ustrahovanja ključna za ohranitev do zdaj pridobljenih svoboščin.

"Če bo politična razprava padla na raven atmosfere v slogu državljanske vojne, ko se novinarje obravnava kot grešne kozle, je demokracija v resni nevarnosti."
(Christophe Deloire, generalni sekretar Novinarjev brez meja)

Že tretje leto zapored na vrhu indeksa kraljuje Norveška, sledita pa ji Finska, ki je od lani pridobila dve mesti, in Švedska, ki je na tretje mesto zdrsnila zaradi povečanega števila groženj preko spleta. Z ostalimi članicami Evropske unije in balkanskimi državami tvorijo regijo, ki v svetovnem merilu še vedno najbolj spoštuje svobodo medijev in kjer so novinarji pri svojem delu načeloma najvarnejši, a so tudi tu izpostavljeni resnim grožnjam - od verbalnih in fizičnih napadov v Srbiji in Črni Gori do umorov na Malti, Slovaškem in v Bolgariji. Zaradi tega je ta regija doživela poslabšanje stanja medijske svobode za 1,7 odstotne točke, kar je drugi največji padec za Amerikama, kjer se je stanje poslabšalo za 3,6 odstotnih točk.

Izmed 180 držav, ki so vključene v indeks, je manj kot četrtina prejela oceno dobre in precej dobre medijske svobode - prejšnje leto je tako oceno prejelo 26 odstotkov držav, 11 odstotkov držav pa se sooča z zelo resno situacijo hudih kršitev te svobode. Grožnje, napadi in žalitve so postali del t. i. poklicnega tveganja in z njimi se novinarji srečujejo predvsem pri preiskovanju vladajočih struktur, so zapisali v poročilu. Številni se zato iz poklica umaknejo. Tistim, ki ostanejo, pa služijo kot opomnik primeri umorov novinarjev, od umora petih članov uredništva Capital Gazette lani v Marylandu v ZDA do umora savdskega novinarja Džamala Hašodžija na savdskem konzulatu v Istanbulu.

Avtoritarni režimi sicer še naprej padajo po lestvici. Na 148. mestu je zaradi aretacij nasilnih napadov varnostnih sil nad novinarji pristala Venezuela, takoj za njo pa je pristala Rusija, kjer oblast na medije pritiska z zakoni in aretacijami. Na dnu lestvice je Turkmenistan, ki je že leta 2017 zdrsnil za dve mesti in tako zamenjal Severno Korejo, ki sedaj zaseda 179. mesto.

Slovenija se na indeksu uvršča na 34. mesto, kar je za dve mesti slabše od lanskega rezultata. Slovenski mediji in novinarji so pogosto tarča žalitev, obrekovanja in tudi tožbs strani politikov. Lani sta bila napadena vsaj dva novinarja, število groženj, namenjenih novinarjem, pa se je povečalo.

Slovenija se na indeksu uvršča na 34. mesto, kar je za dve mesti slabše od lanskega rezultata. Slovenski mediji in novinarji so pogosto tarča žalitev, obrekovanja in tudi tožb s strani politikov. Lani sta bila napadena vsaj dva novinarja, število groženj, namenjenih novinarjem, pa se je povečalo. Med sosednjimi državami se na najslabše, 87. mesto, uvršča Madžarska, Hrvaška je na 64. mestu, Italija na 43. mestu, Avstrija pa je pred Slovenijo na 16. mestu, še poroča STA.