Strah pred ljudmi

Varujte meje, vojsko na mejo, zahtevamo pomoč Frontexa, nočemo registracijskega centra, odpeljite si migrante v Ljubljano, naša občina ni odlagališče smeti … Takih nestrpnih pozivov v soboto na južni slovenski meji v Jelšanah nismo slišali prvič. Gre za že videne prizore z drugih protibegunskih shodov, a doslej je tako kot na ravni države tudi v lokalnih okoljih najnižje vzgibe v ljudeh spodbujala predvsem SDS, tokrat pa je bilo drugače.

Stranke, ki zavračajo politiko SDS, so doslej tu in tam nasprotovale njegovemu strašenju ljudi pred begunci ali pa so bile preračunljivo tiho. A ves čas je bilo jasno, da v prizadevanju za svoje preživetje ne stranke ne njihovi predstavniki tega ne bodo zmogli dolgo. Nenazadnje je vlada Mira Cerarja, v kateri ni bilo SDS, z rezilno žico obdala državo. Storila je enako, kot bi storila vlada pod vodstvom SDS – tudi ali predvsem zato, da bi ostala na oblasti, da bi opozicijski SDS vzela pomemben argument za njeno rušenje: skrb za varnost (domačih) ljudi.

V Občini Ilirska Bistrica že dlje časa vladajo Socialni demokrati. Na zadnjih volitvah je bil njihov župan Emil Rojc izvoljen tretjič zapored, premočno že v prvem krogu. Podobna zmaga je uspela SD na volitvah v občinski svet, kjer so dobili skorajda tretjino vseh svetnikov. Ko je občinski svet glasoval o županovem predlogu za referendum o postavitvi registracijskega centra za begunce, so bili vsi soglasni. Poleg neodvisnih list in desnih strank so glasove za rasistični referendum prispevali tudi svetniki SD, LMŠ in DeSUS.

Ko jim država ni odobrila izvedbe referenduma, saj o vprašanjih, ki presegajo občinske okvire, ne morejo odločati zgolj prebivalci ene občine, so ustanovili civilno iniciativo. Civilno iniciativo za varovano mejo. Spet, združeni.

»SD ima sicer na grbi veliko grehov, a v povezavi z begunsko problematiko stranka doslej ni nastopala ravno sovražno. Naj spomnimo, da so njihove poslanke in poslanci v prejšnjem mandatu vendarle glasovali proti zakonu o tujcih. Prav bi bilo, da vodstvo stranke rasizma ne upravičuje s heterogenostjo mnenj in Rojca izključi – ali pa mu vsaj izreče javno opozorilo,« so zapisali v gibanju Danes je nov dan. To se je delno tudi zgodilo. V SD so prek Twitterja izrekli nasprotovanje shodu ter dodali, da bodo »ocene o ravnanju posameznih članov SD sprejemali pristojni organi stranke«.

SD sicer s protibegunstvom v svojih vrstah ni imela opravka prvič. V prejšnjem mandatu je recimo obmejno občino Črnomelj vodila Mojca Čemas Stjepanovič, skupna kandidatka SD in DeSUS. Gre za županjo, ki je nasprotovala pokopu beguncev, ki so se utopili v reki Kolpi. Ko je zmagala na volitvah (tedaj v Črnomlju še niso videli nobenega begunca), je njen protikandidat iz vrst SDS na volitvah dobil devet odstotkov glasov. Čemas Stjepanovičeva se na zadnjih volitvah ni uvrstila niti v drugi krog, kljub temu, da je kot kandidatka leve sredine pljuvala po beguncih. Preglasila jo je namreč prav SDS oziroma njihova kandidatka Maja Kocjan, ki pa se je uvrstila v drugi krog, in sicer s kar 24 odstotki glasov. Stranka je predvolilni boj začela že davno pred volitvami z ustanovitvijo protibegunske civilne iniciative, ki jo je vodila ravno Kocjanova. Slednja je bila zdaj povabljena za eno izmed govornic na shod (SD) v Jelšanah, kjer je pomagala sejati strah, da se v njihovi občini »ljudje ne upajo več ponoči iz hiš, mlade punce pa sploh ne več ven brez spremstva«.

Pa naj še kdo reče, da begunci ne povezujejo. Da drugačni ne povezujejo enakih – v sovraštvu, v fašizmu. Združena lokalna politika je v občini, ki šteje več kot 13 tisoč prebivalcev, na shodu zbrala okoli 300 ljudi. In to skupaj z zunanjimi obiskovalci, med katerimi so glasove prišli nabirat tudi politiki iz Ljubljane, recimo poslanec SDS Branko Grims in predsednik novoustanovljene protibegunske stranke Dom Bernard Brščič. Je to veliko ljudi? Malo? Glede na to, da so jih tja pozivale vse politične stranke, prej slednje. Očitno so (za zdaj) ljudje še preudarnejši od politikov.