Kultura / Simbioza slovenskih in hrvaških odrov

Od 25. do 31. maja bo v SNG Drama Ljubljana potekal 6. Drama Festival, ki bo predstavil najboljše uprizoritve gledališč, s katerimi Drama uspešno sodeluje. Posebnost letošnjega festivala je poudarek na hrvaškem gledališču, ki je v letošnji sezoni postreglo s številnimi vrhunskimi uprizoritvami. Poleg sedmih uprizoritev na velikem odru, bodo predpremierno uprizorili še avtorski projekt po delih Rudija Šeliga z naslovom Izobčenke v režiji Mirjane Medojević. Predstave bodo pospremili pogovori na izbrane teme letošnjega festivala, pogovori z ustvarjalci po predstavah ter glasbeni program. Na letošnjem festivalu bodo prvič podelili tudi nagrado občinstva za najboljšo predstavo.

Festival bo 25. maja odprla uprizoritev Michelangelo v režiji Sebastijana Horvata, ki je nastala v produkciji Hrvatskega narodnega kazališta Ivana pl. Zajca Rijeka in Dubrovniških poletnih iger. Drama Michelangelo Buonarroti, ki je nastala leta 1918, sodi v ekspresionistično obdobje ustvarjanja Miroslava Krleže. V tem zgodnjem obdobju njegovega ustvarjanja tematsko prevladuje ideja nadčloveka, genija, ki zmore znova osmisliti družbo ali ji dati ključno spodbudo za usmeritev v utopično perspektivo. S tem namenom in vizijo se veliki Michelangelo, ki ga drama prikazuje v času njegovega dela na poslikavi Sikstinske kapele, spopade z izzivi in porazi, ki jih prinaša družbena realnost.

Naslednji dan se bo začel z zaključnim dogodkom projekta Nika Škrleca Študije bananinega olupka, Kaj je dobra komedija? Sledila bo odrska priredba filma R. W. Fassbinderja Vsi drugi se imenujejo Ali z naslovom Strah jesti dušo v izvedbi Národnega divadla Brno in režiji Jana Friča. Gre za kabaretno romanco z elementi pravljice, ki z nežno brutalnostjo razkriva ljubezensko srečanje dveh diametralno različnih svetov. 

Tretji dan se bo na velikem odru predstavilo Zagrebačko kazalište mladih s predstavo Gostišče Eden v režiji Árpáda Schillinga. Gre za zgodbo o sanjah, strahovih in željah družine, ki si je prizadevala za preživetje v času vojne in kapitalistične prevlade. Nekateri družinski člani so pri tem zabredli v umazane posle, ki so jih pozneje poskušali prikriti. Avtorje je navdihnil razvpit primer, ki je v času priprav na zagrebški projekt ravno dobival sodni epilog na madžarskem sodišču. Gre za zgodbo 71 beguncev, ki so se zadušili v hladilnem kombiju tihotapcev, čeprav so se ti dobro zavedali, da vozilo ni primerno za prevoz ljudi.

Četrti dan se bo začel s pogovorom o stanju hrvaškega in slovenskega gledališča. Po pogovoru se bo predstavilo Hrvatsko narodno kazalište iz Zagreba s predstavo Igralka, slovitega francoskega dramatika in režiserja Pascala Ramberta. Gre za zgodbo o veliki divi ruskega gledališča, ki jo občinstvo obožuje, a nenadoma umre. Ko leži na smrtni postelji, se ob njej zbirajo ljudje iz njenega osebnega in profesionalnega življenja. Melodrama z ruskim pridihom, ki z mnogo solz in cvetja ter z izpovedmi o gledališču in življenju spregovori o oboževanju igralca in kultu umetnosti, je Rambertovo posvetilo ljubezni do gledališke umetnosti, skozi katero se preliva ideja o svetu, ki se približuje koncu.

Peti dan bo na velikem odru gostovalo Kraljevsko pozorište Zetski dom na Cetinju z eksplozivno uprizoritvijo Marxovega Kapitala v režiji Andrása Urbána. Proces nastajanja glasbeno obarvane predstave je poleg natančnega študija osnovnih Marxovih pojmov zaznamoval angažiran pristop k trenutnim družbenopolitičnim razmeram v Črni gori in na območju nekdanje skupne države, pa tudi v Evropi. 

Šesti dan bo potekal tematski pogovor Režijski dialog, sledila pa bo predstava Leva Nikolajeviča Tolstoja Moč teme v izvedbi Narodnoga pozorišta Beograd in režiji Igorja Vuka Torbice. Dramsko besedilo je nastalo na podlagi resničnega dogodka, ki se je zgodil v Rusiji okoli leta 1855, v katerem Tolstoj raziskuje trdoživost zla v družbi, ki ima tudi strahovito moč nad posameznikom. 

Festival se bo 31. maja zaključil z dramo Luigija Pirandella Šest oseb išče avtorja v izvedbi Satiričkog kazališta Kerempuh iz Zagreba v režiji Oliverja Frljića. Smo leta 1921. Pirandellovi liki so začeli iskati avtorja, kar traja neprekinjeno vse do današnjih dni. V tem iskanju se je poleg avtorja našlo še nekaj drugega, kar v uprizoritvi prikazuje režiser Oliver Frljić. V hrvaški družbi, ki zadnjih šestindvajset let tako kot dramske osebe svojega avtorja obsesivno išče svojo identiteto, dobiva ta Pirandellova igra nove pomene, saj Frljić z njo brezkompromisno napada hrvaško desnico.