Marcel Štefančič jr.

31. 5. 2019  |  Mladina 22  |  Kultura  |  Film

Godzila II: Kralj pošasti

Godzilla: King of the Monsters, 2019, Michael Dougherty

zadržan +

Iztrebite pošasti!

Vsaka pošast – bodisi King Kong, Terminator ali albino gorila (v Velikem razdejanju) – slej ko prej prestopi na stran človeštva. In ko se to zgodi, je sporočilo jasno: pošast je resnica človeka! Ali bolje rečeno: prava pošast je človek! Godzila, ki je v Godzili, posneti leta 2014, pokončal dva “masivna neidentificirana zemeljska organizma”, se zdaj, v Godzili II, vrne, da bi – v bitkah z drugimi “velikani”, kot so Mothra, Rodan in Ghidorah – pokazal, kdo je “kralj pošasti”, toda ljudje – tako tisti, ki hočejo “velikane” iztrebiti, kot oni, ki hočejo z njimi trgovati – delajo vse, da bi v pošastnosti zasenčili pošasti.

Kar je v nekem smislu tudi odgovor na vprašanje, ali lahko ljudje in pošasti sobivajo. To vprašanje si namreč zastavljata dr. Emma Russell (Vera Farmiga) in dr. Mark Russell (Kyle Chandler), ugledna znanstvenika, izumitelja stroja za komuniciranje z velikani: Mark pravi, da to ni mogoče, Emma pa, da je to mogoče (“Ti si pošast!”), še toliko bolj, ker bodo velikani rešili svet, saj bodo v naravo vrnili ravnovesje. Kamor gredo velikani, gre življenje! Ko pa se vsi ti pošastni velikani prelevijo v metaforo narave, ki je ni mogoče obvladovati (in pred katero ne moreš zbežati), se zdi, da pred sabo vidimo srhljivo, strašno podobo podnebnih sprememb.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.