Staš Zgonik

31. 5. 2019  |  Mladina 22  |  Politika

Podnebne petletke

Ambiciozno okoljsko ministrstvo in pomisleki drugih resorjev

Čas je za »najpomembnejši projekt po osamosvojitvi Slovenije«

Čas je za »najpomembnejši projekt po osamosvojitvi Slovenije«
© Borut Krajnc

Če se bodo uresničili načrti ministrstva za okolje in prostor, bo Slovenija do konca prihodnjega leta dobila zakon o podnebnih spremembah. Glede na gradivo, ki so ga prejšnji teden obravnavali na seji vlade, naj bi zakon določal dolgoročni cilj ogljične nevtralnosti Slovenije do leta 2050.

Po zgledu Nizozemske, ki je podnebni zakon sprejela na začetku letošnjega leta, naj bi dolgoročno ukrepanje razdelili na petletna obdobja s podrobneje razčlenjenimi ukrepi za doseganje ciljev zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov. Izvajanje pripravljenih načrtov bi spremljal neodvisen znanstveno-strokovni svet, ki bi ga državni zbor potrjeval z dvetretjinsko večino in bi skrbel za ostajanje na pravi poti navkljub menjavam na oblasti. Predvidena je tudi določitev tako imenovanega državnega podnebnega dneva, ko bi v državnem zboru v navzočnosti celotne vlade potekala celodnevna razprava o ukrepanju proti podnebnim spremembam. Šole bi ta dan morale izkoristiti za različne dejavnosti, povezane z ozaveščanjem o tem vprašanju.

Določitev okvira dolgoročne podnebne politike okoljsko ministrstvo označuje za »najpomembnejši projekt po osamosvojitvi Slovenije«.

A vsaj na dveh drugih ministrstvih imajo pomisleke. Kot izhaja iz pripomb na gradivo okoljskega ministrstva, ki smo jih pridobili od ministrstva za gospodarstvo in ministrstva za infrastrukturo, dvomijo o izvedljivosti in skladnosti z drugimi dolgoročnimi cilji, predvsem tistimi, povezanimi z gospodarskim razvojem. Na gospodarskem ministrstvu se denimo strinjajo, da je treba narediti odločnejše korake v boju proti podnebnim spremembam. »Kljub temu pa izražamo pomisleke v zvezi z nivojem ambicioznosti pri določanju podnebnih ciljev. /.../ Določanje ambicioznosti glede podnebnih ciljev mora temeljiti na širšem konsenzu in na strokovnih podlagah, ki poleg drugih vidikov upoštevajo tudi strukturo slovenskega gospodarstva, ki s svojo izvozno usmerjenostjo predstavlja temelje blaginje in razvoja Slovenije.«

Še veliko bolj kritični so na ministrstvu za infrastrukturo, kjer menijo, da »je zastavljanje izjemno ambicioznih ciljev brez ustreznih strokovnih podlag, analiz zmožnosti Slovenije in brez ustreznih javnih posvetovanj o smeri družbenega razvoja Slovenije politično neodgovorno«.

Štiri strani dolg dopis s pripombami pa se konča z eno najbolj neposrednih izjav, kar smo jih na temo podnebnih sprememb slišali od predstavnikov državnih služb. »Treba se je odkrito vprašati, kaj želimo in kaj realno zmoremo. Ob nespremenjenih družbeno-ekonomskih usmeritvah razvitega sveta bo po naši oceni doseganje zastavljenih ciljev nemogoča naloga. Povedano preprosto, scenarij, da se po razpravi o klimatskih spremembah z avtomobilom odpeljemo v trgovino po banane, poberemo otroke v šoli, za vikend pa se zapeljemo sprostit na morje, ni združljiv z zastavljenimi cilji, vsaj ne do leta 2050. To mora biti jasno sporočeno ljudem, ko se bomo spustili v javno razpravo.«

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.