Vlada ustavila postopek priprave prostorskega načrta za hidroelektrarno na Muri 

"Brez sprejetega državnega prostorskega načrta ni mogoče zgraditi ničesar, tudi teh elektrarn ne," je povedal minister za okolje in prostor Simon Zajc

Vlada je na današnji seji sklenila, da se postopek priprave državnega prostorskega načrta za območje hidroelektrarne Hrastje-Mota na Muri ustavi. Minister za okolje in prostor Simon Zajc se ob tem ne boji niti morebitnih zahtevkov po vračilu že vloženih sredstev s strani koncesionarja, družbe Dravske elektrarne Maribor (Dem).

Vlada je svojo odločitev sprejela, ker okoljsko poročilo ugotavlja, da se hidroelektrarn na Muri v prostor na sprejemljiv način ne da umestiti niti z omilitvenimi ukrepi. "Če bi se za to odločili, bi torej morali v prevlado javnega interesa, tega pa v tem trenutku ne moremo storiti, ker še niso ostale izkoriščene ostale možnosti. Zato smo se že v tem trenutku odločili, da se priprava državnega prostorskega načrta ustavi," je na novinarski konferenci po seji vlade povedal Zajc.

Vlada z ustavitvijo postopka sledi koalicijski zavezi, da hidroelektrarn na Muri ne bo, je spomnil minister. "Brez sprejetega državnega prostorskega načrta ni mogoče zgraditi ničesar, tudi teh elektrarn ne," je poudaril. Brez tega načrta je neuporabna tudi koncesija za energetsko izrabo Mure, ki jo ima Dem.

Zajc se ob tem ne boji morebitnih zahtevkov koncesionarja po povrnitvi že vloženih sredstev. "Seveda to lahko zahtevajo, a takšna zahteva nima podlage," je prepričan minister.

Unesco je območje Mure razglasil za biosferno območje, Društvo za proučevanje rib Slovenije in Zveza društev za obvarovanje reke in sonaravni razvoj ob Muri pa sta opozorila na vplive na reko, ki sodi s svojimi pritoki med biotsko najbogatejša območja v Sloveniji in v Evropi ter predstavlja življenjski prostor številnih ogroženih in zavarovanih rastlinskih in živalskih vrst.

Ministrstvo za okolje se je pri svojem predlogu, naj vlada ustavi pripravo prostorskega načrta za prvo hidroelektrarno na Muri, oprlo na študijo iz leta 2016. Ta je kot potencialne lokacije pregradnega objekta hidroelektrarne preučila tri možnosti in ugotovila, da v nobeni od obravnavanih možnosti ne bi bilo mogoče doseči dobrega ekološkega stanja površinske vode in preprečiti poslabšanja njenega ekološkega stanja. Prav tako ne bi bilo mogoče doseči varstvenih ciljev z vidika varstva narave.

Nadaljevanje postopka celovite presoje vplivov na okolje in priprave državnega prostorskega načrta bi po mnenju okoljskega ministrstva pomenilo dodatne stroške in administrativno delo, postopek pa bi se, ob upoštevanju mnenj deležnikov, zaključil z negativno odločitvijo.

Unesco je območje Mure razglasil za biosferno območje, Društvo za proučevanje rib Slovenije in Zveza društev za obvarovanje reke in sonaravni razvoj ob Muri pa sta opozorila na vplive na reko, ki sodi s svojimi pritoki med biotsko najbogatejša območja v Sloveniji in v Evropi ter predstavlja življenjski prostor številnih ogroženih in zavarovanih rastlinskih in živalskih vrst.

Dem in Holding Slovenske elektrarne sta okoljsko ministrstvo, vlado in ostale odločevalce pred časom sicer pozvala, da pred kakršnokoli končno odločitvijo glede usode gradnje elektrarn na Muri in ukinitve koncesije še enkrat opravijo ustrezna posvetovanja, usklajevanja ter poiščejo rešitev, ki bo najprimernejša in v dolgoročno korist države.

Infrastrukturno ministrstvo pa je opozorilo, da bo Dem ob odvzemu koncesije lahko od države terjal povračilo že vloženih sredstev pri pridobivanju gradbenega dovoljenja. Gre za okoli 10 milijonov evrov.

Nevladne organizacije, združene v kampanji Rešimo Muro!, pozdravljajo odločitev vlade, da ustavi postopek priprave državnega prostorskega načrta za območje hidroelektrarne Hrastje-Mota na Muri. A to je šele prvi korak, je za STA poudarila Andreja Slameršek iz kampanje. Zdaj pričakujejo odvzem koncesije za gradnjo osmih hidroelektrarn na Muri.

Nevladne organizacije, združene v kampanji Rešimo Muro!, pozdravljajo odločitev vlade in pričakujejo tudi odvzem koncesije za gradnjo osmih hidroelektrarn na Muri.

"Zelo smo veseli, da je vlada naredila prvi korak do uresničitve zaveze iz koalicijskega sporazuma in zaustavila postopek celovite presoje vplivov na okolje za državni prostorski načrt za hidroelektrarno Hrastje-Mota," je odločitev vlade komentirala Slamerškova.

To je sicer po njenih besedah šele prvi korak. "Pričakujemo, da bo vlada nadaljevala z uresničitvijo zaveze iz koalicijskega sporazuma. Od vlade pričakujemo, da bo naslednji korak odvzem koncesije za gradnjo osmih hidroelektrarn na Muri," je dodala. Kot je spomnila, je s postopkom za odvzem koncesije februarja začel nekdanji minister Jure Leben, a se je zataknilo v medresorskem usklajevanju.

"Poleg tega je ob Lebnovem odstopu Marjan Šarec izjavil, da od novega ministra pričakuje nadaljevanje zastavljenih nalog. Pričakujemo, da bo naslednji korak vlade odvzem koncesije," je ponovila.

Slamerškova pričakuje, da bo investitor od države zahteval povrnitev doslej vloženega denarja, saj je "njihov interes samo denar". "Vendar pa 10 milijonov evrov ni nobena vsota v primerjavi z ohranjeno reko Muro, z ohranjenimi viri pitne vode in možnostjo za trajnostni razvoj za ljudi ob reki Muri," je izpostavila.

Preberite si tudi članek Staša Zgonika Bitka za Muro, v katerem piše zapleteni meandri reševanja slovenskega vodnega bisera. >>