Bernard Nežmah

7. 6. 2019  |  Mladina 23  |  Kultura  |  Knjiga

Piotr Socha in Wojciech Grajkowski: Drevesa

Mladinska knjiga, Ljubljana, 2019, prevod: Staša Pavlović, 29,99 €

+ + + +

Otroška knjiga impozantnih podob in besed.

Ki je kajpak le v senci Wohlebnovega Skrivnega življenja dreves. Toda počne natanko isto: drevesa iz naključnih prebivalcev sveta prestavlja v najmogočnejša bitja. Z uporabo metode fascinacije nad izjemnostjo, ki presega znane dimenzije drugih živih bitij.

V mestih smo fascinirani že nad 30-metrskim orjakom, največje znano podrto drevo duglazije pa je merilo kar 146 metrov. Največji obseg dosega mehiška cipresa, okoli katere se mora postaviti več kot 20 ljudi, če jo hočejo objeti. Najstarejše živo drevo je pettisočletni borovec, rastlina, ki je začela živeti skupaj z najstarejšimi mezopotamskimi kulturami. Okamneli gozdovi segajo še dlje – v dobo 385 milijonov let nazaj.

Požar v pariški stolnici Notre-Dame je prinesel spoznanje o tisočletnih lesenih tramovih, kar je sicer običajna starost lesenih cerkva in pagod po evropskem vzhodu in daljni Aziji.

Najmogočnejše bitje je vzvišeno nad človekom in še bolj nad tržno ekonomijo. Ne da bi vanj karkoli investirali, bo zraslo zgolj ob zraku, vodi in soncu. Še več, ogljikov dioksid, ki ga proizvaja promet, porabi za tvorbo sladkorja, svet pa nato obdaruje s kisikom. A ta ekološki moment je v knjigi opisan le v skromnem obsegu. Močnejši je denimo fenomen živega mrliča: tisočletni kruhovec v južni Afriki, ki že stoletja prhni od znotraj, je v sebi ustvaril dve naravni votlini, v eni imajo domačini lokalni bar.

Knjiga, ki je poučno darilo za otroke, še bolj pa za slovenske župane in ministre.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.