Pri mami

zadržan +

Ne hodite v klet!

Lucasovi Ameriški grafiti, posneti davnega leta 1973, se dogajajo v soboto zvečer, ko se v malem, zakotnem ameriškem mestu mladina zabava. Z alkoholom gre lažje, zlasti pri puncah, si misli Terry (Charles Martin Smith), nerodni, naivni najstnik, ki stoji pred trgovino in mimoidoče – polnoletne, se razume – žica, če bi mu kupili viski. In res, mimo pride možak, ki pristane – ja, kupil ti bom viski! Vzame denar, smukne v trgovino in jo skrivaj pobriše skozi stranski vhod – Terry ostane brez denarja in viskija. In brez seksa. Film Pri mami – Grand Guignol à la Blumhouse – izgleda kot reimaginacija tega slovitega, kultnega prizora. Terryja zamenja nepolnoletna Maggie (Diana Silvers), ki stoji pred trgovino in mimoidoče – polnoletne – žica, če ji kupijo viski. Ja, mesto je malo in zakotno, in ja, mladina bi se zabavala. Onega nabritega, tatinskega možaka pa zamenja Sue Ann (Octavia Spencer), topla, simpatična, osamljena gospa, ki Maggie in njenim prijateljem ne kupi le viskija, ampak gre še korak naprej, saj mladim, ki se očitno nimajo kje zabavati, ponudi svojo klet, v kateri lahko brez skrbi počnejo, kar hočejo – pijejo, kadijo, norijo, fukajo.

Le nekaterih drobnih pravil se morajo držati. Recimo: za nič na svetu ne smejo v zgornja nadstropja! Kaj je zgoraj? Hidden Figures? Oskarjevski kipec? Dvd Misery? Dvd Zbeži!? Koga briga! Sue Ann postane njihova svetniška “Mama”, njena klet pa njihov poligon za dirty dancing, “vročico sobotne noči”, Funkytown – teater permisivnosti. Kar jih veseli, namesto da bi jih plašilo – kot se namreč izkaže, ni nič strašljivejšega in grozljivejšega od permisivnosti. To ve vsak, ki je videl Noéjev Vrhunec. In to ve vsak, ki je videl De Palmovo Carrie, posneto tri leta po Ameriških grafitih. Tudi Sue Ann – po malem Carrie, po malem Carriejina mati – je imela sošolce in sošolke, ki so “mladostno” divjali ter jo kruto, objestno, nemarno, totalno ponižali, a je v nasprotju s Carrie počakala, da sošolci in sošolke postanejo njihovi otroci: maščevanje pač najbolj tekne hladno, da ne rečem mrtvo hladno. In včasih je tako ekstremno in žmohtno, da vam gre na smeh. “Mislite, da sem Medeja,” dahne Sue Ann, grindhouse ženskega opolnomočenja. Optimizem, ki je sijal iz Ameriških grafitov, je bil le past, no, Dead End.