Sovražni internet

Dandanes so najpomembnejše gojišče sovražnosti, sovražnega govora in spodbujanja nestrpnosti do drugačnih družabna omrežja. Zavedanje o tem se širi, počasi, a vendarle se. Prva evropska država, ki je za potrebe boja s sovražnostjo na družabnih omrežjih sprejela poseben zakon, je bila Nemčija. Naslednja velika država, ki bo to storila, bo Francija.

V Nemčiji je zakon začel veljati že v začetku lanskega leta. Za vsa večja družabna omrežja in ponudnike avdio-video vsebin določa, da morajo poskrbeti, da je očiten sovražni govor odstranjen v enem dnevu. Za vsebino, ki ni že na prvi pogled neskladna z zakonodajo, imajo omrežja na voljo sedem dni za razmislek in potencialni umik. Kazni za neupoštevanje zakonodaje so res visoke, tudi do 50 milijonov evrov. Sprejemanje nemškega zakona so spremljali pomisleki in očitki o cenzuri in napadu na svobodo govora. Je pa res, da so bili najglasnejši kritiki novosti ravno v skrajno desni stranki AfD, med katere članstvo, volivce, podpornike ter somišljenike sodijo najpogostejši pisci sovražnih besed.

Zdaj so zakon, zelo podoben nemškemu, z veliko večino potrdili člani spodnjega doma francoskega parlamenta. Sledi najverjetnejša potrditev tudi v zgornjem domu, saj je predlog pripravila stranka predsednika Emmanuela Macrona. Njena poslanka Laetitia Avia, ki je zakon zasnovala, je ob tem dejala:

»Na spletu ne smemo sprejemati, česar ne spreje mamo na ulicah.« Kazen za spletne platforme, ki ne bi upoštevale zakona, je precej nižja kot v Nemčiji – do 1,25 milijona evrov. Seveda tudi sprejemanje novosti v Franciji spremljajo kritike. Tiste o omejevanju svobode govora in tiste, ki menijo, da bodo odgovorni, torej spletna podjetja, imeli preveč proste roke pri odločitvi, kaj je sovražni govor in kaj ne.

V Sloveniji sovražni govor ostaja nereguliran in praktično dovoljen na vseh ravneh, tudi na družabnih omrežjih. Sploh prve spremembe na tem področju, ki naj bi zagotovile nekaj več možnosti za spopad s sovražnim govorom, prinaša predlog novega zakona o medijih. A vprašanje je, ali bo potrjen v predlagani obliki. Slovenska politična desnica, pričakovano, vladi očita napad na svobodo govora. Tudi sicer, če bo zakon sprejet, bo omogočal zgolj zahtevo po umiku sovražnega govora iz medijev in z njihovih spletnih strani. Sprejetje zakona za družabna omrežja, podobnega nemškemu in francoskemu, pa se danes v Sloveniji zdi prava znanstvena fantastika.

Francija je medtem stopila še korak dlje. Tik pred sprejetjem je davek na spletne gigante. Francoska država naj bi obdavčila vsa podjetja, ki z letnimi prihodki zaslužijo nad 750 milijonov evrov, v Franciji pa vsaj 25 milijonov evrov. Ali z drugimi besedami obdavčili bodo Google, Facebook, Amazon in še koga. Davek sicer ni visok, le 3 odstotke od prihodka, ustvarjenega v Franciji. Davek na digitalne storitve naj bi, »zdaj, zdaj« uvedli tudi v Sloveniji.