Shiva / Kljub mladosti so jo odpeljali v zapor

Shiva Nazarahari je iranska aktivistka za človekove pravice. Prvih protestov se je udeležila z mamo pri osemnajstih letih, saj ji že takrat ni bilo vseeno za družbeno dogajanje v njeni državi. Na tretjem protestu, kamor je šla prvič sama, so jo aretirali. Kljub mladosti so jo odpeljali v zapor Evin v Teheranu.

Po prihodu iz zapora je s somišljeniki aktivno začela delovati za človekove pravice političnih zapornikov, aretiranih aktivistov, ženske pravice in pravice otrok. Shiva je postajala vse bolj prepoznavna, ker je redno sodelovala z domačimi in tujimi mediji. Zato so jo večkrat aretirali in zasliševali. Leta 2009 je bila ponovno aretirana in obtožena “moharebeh” – sovraštva proti Bogu, kar je zelo huda obtožba, saj je po zakonu kazen lahko od enega leta zapora do smrtne obsodbe. V zaporu je prestala dve leti.

Leta 2018 je preko mreže mest ICORN, ki nudijo zatočišča za preganjane pisatelje in umetnike, prišla v Slovenijo. Tu nadaljuje svoje delo za druge, kar ji daje motivacijo za življenje. V najtežjih trenutkih ji največ pomenijo mož, družina, prijatelji, psička Hana in narava.

Ob svetovnem dnevu beguncev in begunk

Zakaj je pred vami zgodba, ki ste jo ravnokar prebrali? Ker v soboto, 20. junija, praznujemo svetovni dan beguncev in 75. obletnico sprejetja Konvencije o statusu beguncev iz leta 1951. Tudi na tem področju so večkrat spregledane predvsem ženske, torej begunke, ki se jih nato drži dvojna stigma. 

V sredo, 17. junija, bodo ob tej priložnosti v Hiši Evropske unije (EU) odprli razstavi šestih izjemnih žensk, ki so se v Slovenijo priselile zaradi vojne, političnih pritiskov ali življenjske ogroženosti. To so: Aida Kamišalić Latifić iz Bosne (katere zgodbo ste lahko prebrali zgoraj), Arbnore Avdylaj s Kosova, Islam Abuamra iz Palestine, Olena Kushcheva iz Ukrajine, Rose Bay iz Kameruna in Shiva Nazarahari iz Irana. V Sloveniji so si kljub travmatični preteklosti ustvarile novo življenje in uresničile svoje poklicne cilje. Njihove zgodbe je zapisala Jasna Gabrovšek, v fotografski objektiv pa jih je ujela Nino Bektashashvili.

“Samo vztrajaj, še malo vztrajaj! Ker je na koncu tunela luč.”

Glavno sporočilo razstave lahko strnemo z besedami Arbnore: “Samo vztrajaj, še malo vztrajaj! Ker je na koncu tunela luč.”

Odprtje razstave s spremljevalnim programom bo v Hiši EU v sredo, 17. junija, ob 12. uri, dogodek bo potekal v angleškem jeziku, priporočljivo pa je, da ste nekoliko oziroma 15 minut zgodnji. 

Razstava v +MSUM na Poletno muzejsko noč pa bo svoja vrata odprla v soboto, 20. junija, ob 20. uri.

Prepoved vračanja beguncev tja, kjer jim grozi preganjanje

Letos, kot smo že zapisali, zaznamujemo tudi 75 let od sprejetja Konvencije o statusu beguncev, ki jo je leta 1951 sprejela Generalna skupščina Združenih narodov (ZN). Ta prelomni dokument je po tragični izkušnji druge svetovne vojne prvič vzpostavil mednarodno prepoved vračanja beguncev tja, kjer jim grozi preganjanje, s tem pa tudi pravno in moralno odgovornost držav za begunce.

Projekt Heroines: Diverse Voices izvaja Zavod APIS v sodelovanju z mednarodno pobudo Heroines! v okviru programa Catalyst of Change, ki ga sofinancira Evropska unija (EU).