Intervju / Friderik Klampfer, filozof: Žalostno dejstvo je, da je tipičen slovenski volivec politično nepismen

Zdi se, da je Slovenija sredi novega vala moralne panike. Po južni meji patruljirajo vaški stražarji, pod Pohorjem se zbira Štajerska varda, pred ljubljanskim Kliničnim centrom pa nasprotniki splava kličejo k svojemu bogu. Toda v resnici nismo prav nič posebnega in nobenega razloga ni za paniko, napetosti umirja Friderik Klampfer, izredni profesor filozofije na Oddelku za filozofijo Filozofske fakultete v Mariboru. Kot pronicljiv proučevalec človeka in skupnosti v knjigah in prispevkih redno obravnava filozofske vidike najobčutljivejših vprašanj, s katerimi se srečuje Slovenija, od evtanazije in abortusa do beguncev ter odnosa med delom in kapitalom.

Smo v Sloveniji sredi velike revizije vrednotnega sistema? Vidimo, da se nekatera vprašanja, glede katerih smo kot skupnost že pred časom dosegli konsenz, spet odpirajo, na primer vprašanje abortusa, obenem pa se pojavljajo nova, še posebej v odnosu do sodobnih tehnologij in do migracij.

V tem pogledu nismo pravzaprav nič posebnega. Moderne in še bolj postmoderne družbe zaznamujeta nazorski in vrednostni pluralizem. Torej ne le različne predstave in pojmovanja o dobrem življenju, temveč tudi različna pojmovanja o pravičnosti. Pomembno je, ali se znamo o temah, ki jih omenjate in ki vse po vrsti zbujajo močne strasti, civilizirano in argumentirano pogovarjati ali ne. Zrele skupnosti znajo s temi razlikami živeti, nezrele pa se izčrpavajo v nenehnih sporih in razprtijah.