Premog, gorivo prihodnosti

Sredi julija je ministrstvo za infrastrukturo sporočilo, da je evropska komisija izbrala pripravljavca osnutka okoljskega poročila za Nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN) za Slovenijo. Enega najpomembnejših strateških dokumentov državne okoljske politike bo pripravljal konzorcij treh institucij; dve med njimi, ZaVita in STRITIH, se ukvarjata s svetovanjem v zvezi s trajnostnim razvojem in varovanjem okolja, tretja pa je Elektroinštitut Milana Vidmarja, ki z »ekonomskega in tehnološkega vidika obravnava proizvodnjo, prenos in distribucijo električne energije«.

Da je komisija za vodjo projekta izbrala inštitut s 70-letno tradicijo, ki že dolgo izvaja raziskovalne in razvojne projekte na ravni države in EU, ni nenavadno. Je pa nenavadno, da pri tem ni zahtevala, da se podjetje distancira od mnenj enega svojih vodilnih uslužbencev.

Leon Valenčič, vodja oddelka, na katerem se ukvarjajo z dolgoročnim načrtovanjem energetskih sistemov (!), sodeč po navedbah iz letošnjega intervjuja v Financah, meni, da so »cilji EU o zmanjševanju emisij ogljikovega dioksida čista norost in absolutno neizvedljivi«. Prepričan je, da je »premog gorivo prihodnosti za proizvodnjo elektrike« in da prihodnosti brez kurjenja premoga ne bo. Nasprotuje sončnim in vetrnim elektrarnam, ker naj bi bile z vidika gospodarnosti nesmiselne in umazane v primerjavi s termo- in hidroelektrarnami.

Na vprašanje novinarja, zakaj gleda samo del kalkulacije in ne celote bremen ter koristi zmanjšanja izpustov za človeka, je odgovoril, da »nekoliko večja koncentracija dioksida pomeni boljše pogoje za življenje«, »človeški izpusti dioksida ne morejo imeti omembe vrednega vpliva na temperaturo Zemlje«, da smo »hudo domišljavi, če si domišljamo, da lahko vplivamo na temperaturo našega planeta,« in da je »iz geološke zgodovine Zemlje znano, da koncentracija ogljikovega dioksida v atmosferi sledi povišani temperaturi in ne obratno«, kot trdijo zanesljivi znanstveni viri.

»Navedbe se berejo, kakor da njihov avtor ne razume učinka tople grede,« je Valenčičeve besede komentiral Darko Fius iz Združenja za energetsko neodvisnost Slovenije. »Ogljikov dioksid ne izgine kar tako in povratne vozovnice, ko se enkrat zmotimo, ni. Zmote naših dni pa bodo plačali zanamci.«

Podobno kot Fius meni tudi evropska komisija, ki je osnutke okolijskih poročil držav članic ocenila in za vsako državo posebej pripravila priporočila za izboljšavo. V priporočilu za Slovenijo komisija opozarja, da bo treba v končno verzijo energetskega in podnebnega načrta vključiti več informacij o politikah, ukrepih in naložbah, ki bodo pomagali doseči zastavljene načrte. Komisija Sloveniji narekuje večjo ambicioznost pri zmanjševanju porabe energije in pri povečevanju deleža energije iz obnovljivih virov.

Kako bodo priporočila komisije upoštevali pripravljavci osnutka okolijskega poročila, bomo izvedeli na začetku oktobra, do takrat pa lahko javnost nanj vpliva na posvetu, ki bo na ministrstvu za infrastrukturo potekal 3. septembra.