O močeradih in ustavnem sodišču

Ena izmed številnih kritik predsedovanja Boruta Pahorja je bila, da je premalo dejaven, da se ne oglaša, da ne deluje politično, da ga zanima zgolj Instagram. Kritiko si je predsednik zdaj, ko je na tem položaju zadnjič, vzel k srcu, postal je politično dejavnejši. Vprašanje je, kako uspešen je pri tem, a sklical je nekaj posvetovanj, podprl predlog o ustanovitvi pokrajin, eden izmed »usodnejših ciljev« njegove druge petletke pa je, kot pravi sam, ustavno nevprašljiva izpeljava naslednjih volitev v državni zbor.

S predsednikom se lahko tokrat strinjamo, volitve, ta praznik demokracije, so preveč pomembne, da bi lahko nanje padel upravičen sum ustavne spornosti.

Ustavni sodniki so decembra lani razveljavili zakon, ki določa volilne okraje. Njihova struktura je sporna, saj niso enako veliki, razlika med največjim (Grosuplje) in najmanjšim (Hrastnik) je 24 tisoč volivcev. S tega vidika so vse Janševe zmage, SDS se namreč zelo rada pohvali, da je Janša izmed vseh poslancev v absolutnem smislu zbral največ glasov, stvar volilne aritmetike in ne le politične priljubljenosti.

Minister za javno upravo Rudi Medved je v torek sklical poslanske skupine in jim predstavil predlog preoblikovanja volilnih okrajev. Geografi so primerjali podatke o številu volivcev in zarisali nove meje. Ponekod so se okraji povečali, drugod zmanjšali.

Nezaupanje in dvomi, na katere je naletel minister, so pričakovani. Meje sedanjih volilnih okrajev, ti so bili začrtani v času nastanka slovenske države, niso nastale same od sebe. Za nekaterimi izmed njih stojijo jasni politični interesi. Zgodovina slovenskih volitev nas uči, kje, na katerem območju tradicionalno uspevajo te in kje spet druge stranke. Spretni politiki so meje ponekod namenoma prikrojili tako, da je izvolitev poslanca v točno določenem volilnem okraju verjetnejša.

Slovenska volilna geometrija ni izjema. Takšnim volilnim trikom v tujini pravijo »gerrymandering«. Beseda je nastala v spomin na republikanskega guvernerja Massachusettsa Elbridgea Gerryja, ki je pred več kot 200 leti svojo zvezno državo na volilna okrožja razdelil tako, da so prinesla očitno prednost republikanski stranki, nekatera pa so bila po reformi videti kot salamander, močerad. Zato takemu prikrojevanju volilnih okrajev pravimo tudi »močeradenje«.

Poslanci imajo dve možnosti, lahko sprejmejo ministrov predlog ali pa ga malo prikrojijo. Zato potrebujejo samo 46 glasov. Lahko pa razmišljajo širše, se odločijo za odpravo volilnih okrajev in uvedbo nekega tipa preferenčnega glasu. Ta je lahko neobvezen ali pa obvezen.

Ustavno sodišče tukaj ni dalo jasnih napotil, parlament je pri tej odločitvi svoboden. A pri razmisleku o preferenčnem glasu je treba biti pazljiv, ustava določa, da mora volilni sistem volivcem omogočati »odločilni vpliv na dodelitev mandatov«, na drugi strani pa stojijo politične stranke, ki bi rade kar same odločile, kdo bo v njihovem imenu delal v parlamentu. Za te zakonske spremembe, za odpravo volilnih okrajev in uvedbo preferenčnega glasu, je potrebnih 60 poslanskih glasov.

Naloga, ki si jo je zastavil Borut Pahor, spodbuditi spremembe volilne zakonodaje, je zahtevna. Enkrat je Slovenija zaradi želje po uvedbi večinskega volilnega sistema, ki bi največji stranki olajšal vladanje, a hkrati onemogočil živost demokracije, zapadla v politično krizo. Da se bo to zgodilo tokrat, je manj verjetno. Kot je manj verjetna tudi uresničitev apokaliptičnih napovedi tistih, ki grozijo, da bi lahko ustavno sodišče v prihodnosti, če poslanci v prihodnjih mesecih ne bodo spremenili vsaj meja volilnih okrajev, volitve razveljavilo. Če si želi politika povrniti zaupanje, če želi, da bi se volilna udeležba začela povečevati, v politiko pa bi začeli vstopati kompetentni ljudje, bi bilo modro, da bi se omenjeno ustavno določilo o odločilnem vplivu volivcev na izbiro svojih predstavnikov upoštevalo bolj kot zdaj.

Parlament ima za spremembe volilne zakonodaje še dovolj časa. Rok, ki ga je postavilo ustavno sodišče, je dve leti. Hkrati pa nobena izmed vladnih strank za zdaj ne govori o novih predčasnih volitvah.