Katoliška fakulteta

»Vsebina študija vas bo navdušila, ugodna šolnina pa presenetila!« Tako se glasi naslov oglasnega članka na enem izmed časopisnih portalov, dodana pa je fotografija, na kateri piše, »ko višja kakovost stane manj«.

Gre za vsebino, ki vabi k vpisu na dodiplomski in magistrski študij poslovnih ved na Fakulteti za pravo in poslovne vede, ki deluje pri Katoliškem inštitutu. Na tej zasebni fakulteti predavajo številni strokovnjaki, ki so tako ali drugače (nazorsko ali strankarsko) povezani s politično desnico, denimo pravnik in ustavni sodnik Klemen Jaklič, vrhovna sodnika in partnerja v zasebnem življenju Barbara in Jan Zobec, minister za pravosodje v Janševi vladi Lovro Šturm in nekdanji evropski sodnik Boštjan M. Zupančič, ki se zadnje čase v medijih pojavlja predvsem zaradi nestrpnih in seksističnih izjav.

Katoliška fakulteta se v besedilu kiti z »novimi, sodobno opremljenimi prostori«, pri tem pa skuša odgovoriti na vprašanje, zakaj izbrati fakulteto, kjer je študij plačljiv. »V primerjavi s tujino, kjer je to nekaj samoumevnega, v Sloveniji prevladuje mnenje, da študij mora biti brezplačen. Vendar pa le malokdo pomisli, da brezplačni študij dejansko ne obstaja. V vsakem primeru mora visoke stroške izvajanja študijskega programa nekdo poravnati,« so zapisali in dodali, da brezplačen študij v resnici financirajo davkoplačevalci. Nato sledi del o pomenu šolnin. Na Fakulteti za pravo in poslovne vede trdijo, da želijo z uvedbo šolnin privabiti »resne in odgovorne študente, ki vedo, kaj hočejo in so za pridobitev novih znanj pripravljeni porabiti svoj čas in energijo«.

Njihove navedbe so sporne iz več razlogov. Prvič, zasebne fakultete imajo vso pravico zaračunavati šolnino, pozabili pa so omeniti, kaj po njihovem storiti s tistimi »resnimi in odgovornimi študenti«, ki nimajo premožnih staršev in ki si plačljivega študija ne morejo privoščiti. Drugič, promoviranje »višje kakovosti za manjšo ceno« je zavajajoče, saj v Sloveniji ni nobenega resnega nadzora nad programi zasebnih fakultet, na podlagi katerega bi bilo mogoče dokazovati, da je katerikoli plačljivi študij bolj ali manj kakovosten od programa javnih fakultet.

Profesorica Vesna Leskovšek s Fakultete za socialno delo meni, da je kakovost programov zasebnih fakultet vprašljiva, saj ni nobene resne institucije, ki bi merila izvajanje teh programov. »Tovrstne fakultete za vpis rade ponujajo nekakšne štipendije, saj so financirane glede na število študentov, torej se jim verjetno izplača privabiti čim več novih vpisnikov. To je konec koncev njihov finančni interes in pri zasebnem šolstvu so takšne prakse privabljanja novih študentov že stalnica, del neke inovativne strategije,« pojasnjuje Vesna Leskovšek, ki hkrati opozarja, da se ji pri vsem tem zdi bistveno vprašanje, kako se diploma s plačljive fakultete primerja z diplomo z večjih državnih univerz, kot so ljubljanska, mariborska in primorska.

Dijak, ki se v šoli ne odlikuje in prihaja iz revnega okolja, je že tako ožigosan, saj se na kakovostne brezplačne fakultete, za katere je treba zbrati veliko točk, ne bo mogel vpisati, o plačljivih zasebnih fakultetah pa lahko le sanja, ker ti programi stanejo nekaj tisoč evrov in tudi več.

Na omenjeni fakulteti sicer letnik študija stane približno 1500 evrov. A seveda samo »za resne in odgovorne študente«.