Ne ravno strpna Slovenija

V povprečju se 76 odstotkov Evropejk in Evropejcev strinja, da bi morale biti pravice homoseksualcev izenačene s pravicami heteroseksualcev. Tako je pokazala zadnja raziskava evropske komisije. Gre za spodbudno število, ki pa postane zanimivo, ko analizo pogledamo podrobneje. Pri vprašanju pravic spolnih manjšin so razlike med državami ogromne.

Države, ki najbolj znižujejo povprečje, so Slovaška (31 odstotkov), Romunija (38 odstotkov), Bolgarija (39 odstotkov), Hrvaška (44 odstotkov) in Madžarska (48 odstotkov), najbolj svobodomiselni pa so državljanke in državljani na Švedskem (98 odstotkov) in Nizozemskem (97 odstotkov) ter v Španiji (91 odstotkov), Veliki Britaniji (90 odstotkov) in na Danskem (89 odstotkov).

Slovenija se ni odrezala najbolje, saj se je znašla nekje v spodnji polovici, izenačena z Grčijo, kjer se 64 odstotkov vprašanih strinja, da bi morali imeti pripadniki skupnosti LGBT+ enake pravice kot heteroseksualci.

Hkrati je 72 odstotkov evropskih državljanov prepričanih, da s spolnim odnosom med osebama istega spola ni nič narobe, 69 odstotkov vprašanih pa meni, da bi morale biti poroke istospolno usmerjenih dovoljene po vsej Evropi.

A natančnejši vpogled v to tematiko znova pokaže drugačno sliko. Med vprašanimi jih 78 odstotkov nima nobenih težav z javnim izkazovanjem čustev med moškim in žensko, če si čustva izkazujeta ženski ali moška, pa nima težav zgolj 53 oziroma 49 odstotkov vprašanih. Slovenija je glede tega prav tako pod povprečjem, saj z javnim izkazovanjem ljubezni med moškima nima težav le 33 odstotkov vprašanih, če si ljubezen izkazujeta ženski, pa nekaj več – 44 odstotkov.

Le 55 odstotkov ljudi v Sloveniji ne bi imelo težav, če bi bil na vodilno politično funkcijo izvoljen gej, lezbijka ali biseksualec, manj kot polovica (46 odstotkov) pa se strinja, da ne bi bilo nič narobe, če bi bila na visok javni položaj izvoljena transspolna oseba. Evropsko povprečje pri tem vprašanju ni dosti boljše, saj s tem ne bi imelo težav le 53 odstotkov vprašanih, še manj (43 odstotkov) pa bi jih odobravalo, če bi bila transspolna oseba v ljubezenskem razmerju z njihovim otrokom, v Sloveniji komaj 35 odstotkov.

Vsi ti podatki nas spomnijo na referendume v Sloveniji, na katerih so volivke in volivci dvakrat zavrnili družinski zakonik, ki naj bi izenačil pravice tradicionalnih in netradicionalnih družin ter pravice istospolnih in različnospolnih parov.

Slovenija, pa naj si še tako zelo prizadeva biti med vzornimi članicami Evropske unije, se pri družbenih vprašanjih, povezanih s pravicami spolnih manjšin, znova znajde v družbi držav, ki ne slovijo po spoštovanju človekovih pravic in sprejemanju različnosti. No, vlada Marjana Šarca se do tega vprašanja sploh ne opredeljuje ...