Kaj se dogaja s hišo zakoncev Mlakar?

V Ločni v Novem mestu, za upravno stavbo tovarne Krka, stoji s slamo krita lesena kmečka hiša, domačija baletnega para, Pie in Pina Mlakarja. Da sta v njej ustvarjala plesalca, obiskovalcu takoj pove napis »pas de deux« (izraz za plesni duet) v tlaku na tleh, poklic stanovalcev pa razkriva tudi notranjost: večji del podstrešja zaseda plesni studio, katerega tla so pokrita s platnom iz predstave LOK, ki sta jo Mlakarjeva predstavila na vseh pomembnejših evropskih odrih.

Zakonca Mlakar sta v hiši ustvarjala skoraj 50 let, vse do smrti. Vmes sta imela z domačijo velike načrte – kot je v obsežnem članku o hiši poročal Luka Rems iz Društva Novo mesto, sta nameravala ob njej zgraditi še baletno dvorano s knjižnico in iz območja narediti plesno središče. »A načrte jima je prekrižal novembra 1969 v Skupščini občine Novo mesto sprejeti odlok o sprejetju zazidalnih načrtov, ki je prostor baletne domačije namenil zazidavi za potrebe dejavnosti tovarne zdravil Krka.« Zazidalni načrt je na celotnem območju »nekritično predvidel industrijske objekte in parkirišča,« piše Rems.

Na predlog tovarne zdravil Krka je Skupščina občine Novo mesto razlastila Pina Mlakarja, hkrati z izgubo lastništva nad hišo pa mu je prenehala tudi pravica do uporabe pripadajočih zemljišč. V naslednjih letih so sledili boji zakoncev s tovarno, ki so obrodili nekaj sadov, saj je bilo plesalcema dovoljeno ostati na domačiji, leta 1998 pa je bila domačija razglašena za kulturni spomenik. Pino Mlakar je pozneje na novomeškega župana naslovil memorandum, v katerem na domačiji predlaga vzpostavitev Ustanove plesne umetnosti, vendar se ni zgodilo nič. Tovarna Krka je leta 2009 sicer poskrbela za novo slamnato streho, vendar na Zavodu za kulturno dediščino, OE Novo mesto, pravijo, da bo potrebna prenove.

V identifikaciji spomenika piše: »Kompleks domačije Pie in Pina Mlakar naj bo namenjen predvsem plesu, študijskim namenom in predstavitvi dela Pina in Pie Mlakar. V kombinaciji s primarno dejavnostjo se lahko prostori v hiši ali v gospodarskem poslopju namenijo občasnim razstavam, tudi v povezavi s tovarno Krka.«

A v hiši se danes žal ne dogaja nič od naštetega in ni videti, da bi imela tovarna zdravil Krka v prihodnjih letih kakšne načrte. »Krka je pred leti dedičem predlagala – to pobudo je podpiralo tudi Društvo baletnih umetnikov Slovenije –, da bi hišo preuredili v manjši baletni muzej, vendar svojci ge. Pie in g. Pina Mlakarja z dejanji tega niso podprli,« odgovarjajo v Krki. »Večina opreme, dokumentov in drugih omembe ali ogleda vrednih eksponatov je bila v lasti dedičev in predmetov danes ni več v hiši. Hiša s slamnato streho je zaradi neustrezne električne napeljave, ki je bila urejena že v daljni preteklosti, tudi požarnovarnostno rizična, zato je bila izklopljena iz električnega omrežja. Krka je z Društvom baletnih umetnikov Slovenije v rednih stikih. Skupaj z društvom bomo pretehtali morebitne vsebine, s katerimi bi domačijo približali najavljenim zainteresiranim skupinam.