Kaj je dodatek za delovno aktivnost?

Dodatek za delovno aktivnost, ki ga želi ukiniti ministrica za delo Ksenija Klampfer, ob boku pa ji stoji vsa koalicija, razen SD, ki jo je za ta ukrep priročno nadomestila SDS, je ukrep socialne politike, uveden leta 2011 – v času, ko je ministrstvo za delo vodil Ivan Svetlik (SD). To je bil čas krize, dodatek za aktivnost pa je kot del denarne socialne pomoči pomenil »dodatek k minimalnemu dohodku osebi, ki opravlja dejavnost in je v delovnem razmerju ali je vključena v program izboljšanja zaposlitvenih možnosti, ki ni izobraževalne narave, v določenem obsegu ur na mesec«.

Gre torej za dodatek, natančneje za povišanje cenzusa za pridobitev denarne socialne pomoči. Namenjen je spodbujanju k delu ali ohranjanju motivacije zanj. Kljub prejemanju denarne socialne pomoči lahko ta oseba tudi dela, kar naj bi pozitivno vplivalo na socialno aktivacijo. Skupno število upravičencev tega dodatka vse od uvedbe raste. Prvo leto jih je bilo manj kot 1000, leta 2017 že 7300, zdaj pa je teh oseb 9964. Med njimi je 5412 zaposlenih, 448 samozaposlenih in 3400 takšnih, ki imajo sklenjen dogovor o prostovoljnem delu. Višina tega dodatka je odvisna od opravljenih ur. Če oseba opravi od 60 do 128 ur mesečno, se cenzus za pridobitev socialne pomoči poveča za 104,57 evra, če jih opravi več kot 128, pa za 204,11 evra. Malo več kot 10 % upravičencev do denarne socialne pomoči prejema tudi dodatek za delovno aktivnost.

Zaradi ukinitve dodatka za delovno aktivnost bo nižjo socialno pomoč dobilo ali pa do nje ne bo več upravičenih 1268 enostarševskih družin.

Ministrstvo za delo trdi, da je razlog za ukinitev dejstvo, da se je razmerje med minimalno plačo in denarno socialno pomočjo porušilo. Denarna socialna pomoč se je od leta 2011 do danes namreč bistveno dvignila; nekoč je bila visoka 230 evrov, zdaj pa 402 evra. Če k temu znesku »prištejemo« še dodatek za delovno aktivnost, je razlika med cenzusom samske osebe za prejemanje denarne socialne pomoči in višino minimalne plače tako majhna, da naj bi nekateri ljudje raje ostali doma in delali občasno, kot pa poiskali redne, bolje plačane ali zahtevnejše službe.

Vsi ne razmišljajo na tak način. V Slovenski filantropiji so tako zapisali, da se je vlada tega problema lotila na napačnem koncu: »Če se človek s prejemanjem denarne socialne pomoči z dodatkom za delovno aktivnost preveč približa minimalni plači redno zaposlenih, ni problem previsokih socialnih prejemkov, pač pa prenizke minimalne plače, s katero se ljudje komaj preživljajo, največkrat le zaradi dodatne pomoči humanitarnih organizacij, kar je v socialni državi nesprejemljivo.«

Tudi številke, ki izhajajo iz vladne analize posledic ukinitve tega dodatka, pričajo, da bo rešitev prizadela veliko ljudi. Tako bo zaradi ukinitve tega instrumenta socialne politike nižjo socialno pomoč prejelo ali pa do nje ne bo več upravičenih 1268 enostarševskih družin. Hkrati bi brez socialne pomoči ostalo 2674 odraslih in 1916 otrok, denarna socialna pomoč pa bi se znižala 11.110 odraslim in 8509 otrokom. Skupno bo tako prizadetih 24.202 oseb. Stroški tega ukrepa letno znašajo okoli 16,1 milijona evrov. Nekaj let nazaj ta strošek ni bil vprašljiv, danes, ko ima Slovenija največji proračun v svoji zgodovini, pa je dodatek za delovno aktivnost postal odveč.

Protest zaradi načrta o ukinitvi je vladi sicer že poslala množica nevladnih organizacij. Med njimi tudi Rdeči križ, Slovenska karitas, Zveza prijateljev mladine in še veliko drugih.