Se papež lahko (z)moti?

V ponedeljek, 30. septembra, je minilo 1600 let (oziroma 1599 let) od smrti sv. Hieronima, učenjaka, ki ga katoliška cerkev časti kot prvega prevajalca celotnega Svetega pisma v latinščino. Zanimivo je, da je sv. Hieronim morda povezan z našimi kraji, saj se je – kot je zapisal sam – rodil leta 347 v Stridonu, mestu, ki leži »na meji med Dalmacijo in Panonijo«. Znano je še, da so to mesto že v času njegovega življenja porušili Goti, da je bilo oppidum, kar je bila v pozni antiki splošna oznaka za urbano utrjeno naselje, vendar njegova točna lokacija ni znana.

Tudi zato je marsikoga presenetilo, da je leta 2007 tedanji papež Benedikt XVI. v enem izmed nagovorov mimogrede pojasnil, da se je sv. Hieronim rodil v »Stridonu, v današnji Ljubljani v Sloveniji, v krščanski družini«. Konec septembra so se na portalu slovenske katoliške cerkve ponosno spomnili te trditve.

No, ta učenjak, poliglot in svetovalec papežev, ki je znanje pridobival v Rimu, Ogleju, Antiohiji in Carigradu, zadnjih 30 let življenja pa preživel v Palestini, je bil zagotovo povezan s prebivalci Emone. To izpričujeta dve njegovi pismi, ki ju je poslal »devicam v Emoni« in »Antoniju, menihu iz Emone«, a njuna vsebina ne pritrjuje tezi, da je bil z Emono tesneje povezan kot z drugimi mesti.

Zanimivo je, da je Benedikt XVI. z imenovanjem antične Ljubljane za rojstni kraj sv. Hieronima »povozil« vseh pet domnev o lokaciji Stridona, panonsko, dalmatinsko, istrsko, liburnijsko in kraško, saj zagovorniki nobene izmed njih ne enačijo Emone s Stridonom.

Seveda se lahko vprašamo, ali je papež Benedikt XVI. v razpravo o Stridonu posegel na podlagi le njemu dostopnega gradiva ali pa je šlo za – kar je verjetneje – z vidika slovenskega občestva všečno, a le minorno napako; še zlasti, če jo primerjamo denimo z njegovimi neposrednimi namigovanji, da je islam v svoji osnovi »religija meča«.

Vendarle je zanimivo, da so se na spletnem portalu RKC ob obletnici rojstva sv. Hieronima odločili omeniti »udarno«, a napačno trditev nekdanjega papeža. In še bolj, da so jo v nadaljevanju »ovrednotili« z bolj umirjeno ugotovitvijo, da obstaja le več »domnev« o tem, da se je ta učenjak rodil na »slovenskih tleh«.