Intervju / Muzeji in galerije so odvisni od umetnikov

Letošnji, 9. trienale sodobne umetnosti U3 je češki kustos Vít Havránek (1971) zasnoval na domišljenem konceptu o živi in mrtvi umetnosti, s svojo postavitvijo in izbiro razstavljenih del pa si prizadeva, da bi na širši javnosti dostopen in zanimiv način predstavil sodobno umetnost in njene dileme. Tak pristop je za Havráneka, umetnostnega zgodovinarja iz Prage in od leta 2002 direktorja organizacije za sodobno umetnost tranzit.cz, morda značilen, saj v svet umetnosti ni vstopil le z branjem študij, temveč s pogovori z umetniki o njihovem delu; tako je zasnoval svoj doktorat o vzhodnoevropskih avantgardnih gibanjih iz šestdesetih let. Havránek je pred nekaj leti kot kustos sodeloval pri Manifesti, eni izmed treh najpomembnejših evropskih razstav sodobne umetnosti, še posebej pa ga je veselilo snovanje razstave o vzhodnoazijski umetnosti, ki jo je predlani pripravil v Džakarti.

V minulih dveh desetletjih ste večkrat predavali v Sloveniji oziroma sodelovali s tukajšnjimi delavci s področja umetnosti. Toda tokrat ste jo prvič obiskali v vlogi kustosa najpomembnejše razstave sodobne umetnosti na Slovenskem. Zagotovo ste med pripravami dobili globlji uvid v najnovejšo slovensko umetnost. Kako ste jo »doživeli«? Je zanimiva in sveža ter v sozvočju z evropskimi in svetovnimi umetniškimi trendi? 

No, treba je vedeti, da je področje umetnosti danes močno globalizirano. Tudi univerzitetno izobraževanje o denimo postkonceptualni umetnosti je v svetu precej poenoteno, kar pomeni, da se študenti umetnostne zgodovine in umetniških akademij v Argentini, na Filipinih ali v Sloveniji seznanjajo z istimi umetniškimi deli in berejo iste študije s tega področja. Morda študentom v Argentini ne predstavljajo slovenskega gibanja OHO, zagotovo pa kakšno argentinsko umetniško gibanje, ki se je oblikovalo sočasno. Res pa je, da slovenska umetnostna scena v primerjavi s tujino izstopa z zelo močno tradicijo razmišljanja o umetnosti. To misel potrjujejo revije, kot je Šum, revija za kritiko in teorijo sodobne umetnosti, tudi denimo na diskurzivnosti zasnovane razstave v Moderni galeriji, kar vse vpliva, da imajo slovenski umetniki bogato teoretično znanje, ki ga izpričujejo tudi njihova umetniška dela.