Kultura / Partizan 2019

Sodobni strip o protifašističnih vrednotah

Izak Košir
MLADINA, št. 42, 18. 10. 2019

Naslovnico stripa Partizan krasi istoimenska slika legendarnega slikarja Iveta Šubica

Naslovnico stripa Partizan krasi istoimenska slika legendarnega slikarja Iveta Šubica
© Partizan, 2019

Prejšnji teden so na festivalu stripa Tinta v Kinu Šiška predstavili strip z naslovom Partizan, ki ga je na podlagi raperskega besedila Darka Nikolovskega ustvaril priznani ilustrator Iztok Sitar. Zgodba govori o slovenskem najstniku, ki se na protifašističnih demonstracijah zaljubi v afriško begunko. Med ljubezensko zgodbo pa nas skozi poglede nazaj spremljajo prizori iz drugega časa – iz partizanskega odporniškega boja. Sitar opozarja, da bo v stripu bralec zaman iskal politično korektnost, uravnoteženost, spravo in »podobne nesmisle«. »Strip je črno-bel, tako kot karakterji protagonistov, pri katerih se točno ve, kdo je črn in kdo rdeč,« dodaja.

ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?


Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay.

Tedenski zakup ogleda člankov
> Za ta nakup se je potrebno .


Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine. Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje.


Izak Košir
MLADINA, št. 42, 18. 10. 2019

Naslovnico stripa Partizan krasi istoimenska slika legendarnega slikarja Iveta Šubica

Naslovnico stripa Partizan krasi istoimenska slika legendarnega slikarja Iveta Šubica
© Partizan, 2019

Prejšnji teden so na festivalu stripa Tinta v Kinu Šiška predstavili strip z naslovom Partizan, ki ga je na podlagi raperskega besedila Darka Nikolovskega ustvaril priznani ilustrator Iztok Sitar. Zgodba govori o slovenskem najstniku, ki se na protifašističnih demonstracijah zaljubi v afriško begunko. Med ljubezensko zgodbo pa nas skozi poglede nazaj spremljajo prizori iz drugega časa – iz partizanskega odporniškega boja. Sitar opozarja, da bo v stripu bralec zaman iskal politično korektnost, uravnoteženost, spravo in »podobne nesmisle«. »Strip je črno-bel, tako kot karakterji protagonistov, pri katerih se točno ve, kdo je črn in kdo rdeč,« dodaja.

Zanimivo je, da Sitar ni avtor naslovne slike, temveč naslovnico krasi delo slikarja Iveta Šubica (1922–1989), Prešernovega nagrajenca, avtorja številnih pomembnih slik in poslikav v slovenskem prostoru, obenem pa tudi partizana. Šubic je Sitarjev poljanski rojak, in že ko je risal strip, si je za naslovnico predstavljal eno od njegovih stvaritev. »Pričujoča slika iz leta 1974 predstavlja borca v revolucionarnih rdečkasto rjavih barvah, ki kar kličejo k uporu, prav tako pa ima naslov Partizan, kar se nama je zdelo ravno tako pomenljivo, zato sva z Nikolovskim skupaj izbrala to sliko iz množice sijajnih Šubičevih del s partizansko tematiko,« je pojasnil avtor.

Avtor stripa Iztok Sitar je zgodbo zasnoval na podlagi raperskega besedila Darka Nikolovskega

Avtor stripa Iztok Sitar je zgodbo zasnoval na podlagi raperskega besedila Darka Nikolovskega
© Partizan, 2019

Iztok Sitar si ne pripisuje zaslug za izvirno idejo, saj je ta zrasla na zelniku Nikolovskega, ki je k striparju prišel s predlogom, da bi iz njegove pesnitve ustvarila strip. Pri slednjem pa je imel Sitar proste roke, zato je tudi narisal zgodbo o sodobnem najstniku, katerega protifašistična zavzemanja je nato povezal s partizanskim uporom med 2. svetovno vojno.

Kaj pa je v partizanski tematiki pravzaprav tako aktualnega, da navdihuje tudi nove generacije? Sitar odgovarja, da je fašizem danes prav tako prisoten, in sicer v obliki rasizma, nacionalizma, šovinizma, homofobije, ksenofobije in drugih nestrpnosti. »Partizani so se borili proti ravno takemu fašizmu, zato so hkrati idealen odgovor na vse večji porast skrajnega desničarstva, ne samo v Sloveniji, ampak v vsej Evropi. Strip se zavzema za bratstvo med ljudmi, za življenje v sožitju, za enakost med spoloma, rasami in narodi.«

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

Politika ne sme dovoliti minimiziranja nasilja

Žrtvam je treba moč dodajati in ne odvzemati s prelaganjem krivde 

Naslovna tema

Hojsov kartel

Ali notranji minister res ni vedel, da je njegov najemnik mednarodni kriminalec in velepreprodajalec drog?

Zakaj je Trump vseeno prejel Nobelovo nagrado za mir

IZJAVA DNEVA