Film / Dober dan za delo

Dobar dan za posao, 2018, Martin Turk

Marcel Štefančič jr.
MLADINA, št. 45, 8. 11. 2019

proti

Slovenski orientalizem.

ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?


Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay.

Tedenski zakup ogleda člankov
> Za ta nakup se je potrebno .


Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine. Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje.


Marcel Štefančič jr.
MLADINA, št. 45, 8. 11. 2019

proti

Slovenski orientalizem.

Armin (Aleksandar Seksan), dobrodušni brezposelni Sarajevčan, rojeni poštenjak (poročen, z enim otrokom in drugim na poti), dela vse, da bi dobil delo, a ga povsod brezčutno zavrnejo, tako da je na koncu prisiljen delo najti tam, kjer ga delo – na absurden, ciničen način – vedno zanesljivo čaka. Pozor, prihaja spoiler – v ječi. Dober dan za delo, posnet v Sarajevu, oglašujejo kot film o človeku, ki je “predober za ta svet”. Morda je predober le za ta film. Bolje bi se podal kratkemu filmu, magari študentskemu.

Ker pa ga je Martin Turk razvlekel v celovečerec, mora nekako zapolniti čas, zato nas – čudno vztrajno – utruja z epizodami, v katerih Bosanci z avtomobili zbijajo kolesarje, bežijo s kraja nesreče, odpuščajo poštenjake, drug drugega psujejo, jebejo in izsiljujejo, kradejo, lažejo in sploh grešijo. Moral je priti Slovenec, da jim pove in pokaže, kakšni so. To “eksotiziranje” deluje tako kulturno šlampasto in pokroviteljsko, da vzbuja mučno nelagodje. In retorično vprašanje: je Turk v Bosno zgolj preslikal Slovenijo – ali pa gre že kar za “kulturno prisvojitev”? Film rahlo odreši le glavni igralec, Aleksandar Seksan, ki pa je res predober za ta film. (Kinodvor)

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

Intervju

»Fašistični režimi sovražijo novinarje in sodnike. Ker so ti prva linija pričevanja. Vidijo in povedo.«

Hélène Frappat, pisateljica, filozofinja in prevajalka

Varuh človekovih pravic / »Država je odpovedala pri vključevanju Romov«

Izbruhi nasilja so odsev sistemskih pomanjkljivosti

Naslovna tema

Ne streljajte na Božička

Vlada Roberta Goloba je izpeljala toliko sistemskih sprememb, da so se zoper njo postavile skoraj vse najmočnejše interesne skupine v državi