Lara Paukovič

8. 11. 2019  |  Mladina 45  |  Družba

»Bulšit« službe

Še en krivec za izgorelost

David Graeber je leta 2013 prvič pisal o bulšit službah, v katerih posamezniki, ki jih opravljajo, ne vidijo globljega smisla, kar vodi v izgorevanje.

David Graeber je leta 2013 prvič pisal o "bulšit službah", v katerih posamezniki, ki jih opravljajo, ne vidijo globljega smisla, kar vodi v izgorevanje.

Dr. Metoda Dodič Fikfak opaža, da je vedno bolj aktualna tudi izgorelost v povezavi s tako imenovanimi bullshit jobs, »bulšit službami«, v katerih posamezniki ne vidijo globljega smisla. Esej o takšnih službah je leta 2013 v reviji STRIKE! objavil David Graeber in postal je viralen. »To pomeni, da izgorevajo ljudje, ki delajo na področjih, za katera vedo, da nimajo smisla, delo, ki ga opravljajo, torej doživljajo kot bulšit (nakladanje, sranje, op. a.),« pove Dodič Fikfakova. V to kategorijo se uvrščajo najrazličnejše službe – Graeber omenja področja, kot so korporativno pravo, odnosi z javnostmi, upravljanje človeških virov in druga, v glavnem pa gre za to, da to delo na nikogar ne vpliva, tudi če ljudje zanj dobivajo solidno plačo. »To je približno tako, kot da človeka nekam zakleneš za osem ur in mu daš plačo. A ne glede na to, da dobi ta denar, se sprašuje – kaj pa pravzaprav delam?« Pojav izgorelih v takšnih službah je zanimiv, pravi Dodič Fikfakova, kajti ko se je začelo prvič govoriti o izgorelosti, se je ta večinoma povezovala s poklici, ki dajejo. »Zdravniki, medicinske sestre, pedagoški delavci in tako dalje. Tudi študij v zvezi z izgorelostjo je bilo največ narejenih znotraj tovrstnih poklicev – sploh med zdravniki. Je pa res, da moramo upoštevati, da so zdravniki ljudje, ki imajo denar, da študije o izgorelosti plačajo, delavci v tovarnah, na primer, pa ne – ti vedo, da so utrujeni, o kakšnih študijah na tem področju pa seveda sploh ne razmišljajo. Tako da je treba tudi raziskave jemati z neko rezervo. A kakorkoli, zdaj smo dobili še diametralno nasprotno skupino izgorelih ljudi: tistih, ki mislijo, da je njihovo delo nesmiselno.« Taki ne izgorevajo, ker se preveč razdajajo ali ker jih kdo tlači, temveč ker bi radi nekaj prispevali k družbi, bili cenjeni, nekaj spremenili, a za to nimajo pravih možnosti. »V takem primeru pravzaprav izgoriš od nepotrebnosti. Kar naenkrat spoznaš, da si na svetu pravzaprav za nič, nimaš pravih vrednot, če bi bil iz kakršnegakoli razloga odsoten, pa bi te bilo zlahka nadomestiti,« ugotavlja Dodič Fikfakova.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.