Poceni sanje, draga resničnost

Prispevek z zgornjim naslovom avtorja Zorana Kusa (geografa, sociologa in strokovnjaka za podnebno krizo, sicer pa zaposlenega na Ministrstvu za okolje in prostor) vsebuje številne netočne, napačne in zavajajoče trditve in podatke glede vloge jedrske energije pri današnji in prihodnji oskrbi z energijo ter za uresničitev prehoda v nizkoogljično energetiko in nizkoogljično družbo.

Ker se na vse netočne in napačne trditve iz prispevka g. Kusa zaradi prostorskih omejitev tiskane revije ne moremo odzvati, v nadaljevanju jedrnato navajamo le izbrane, po naši presoji za slovenski prostor bistvene, predvsem pa strokovno utemeljene podatke, podprte s kredibilnimi viri. Osredotočamo se na vidike zanesljivosti in varnosti oskrbe z električno energijo iz jedrskih elektrarn ter njeno ceno in vlogo pri zmanjševanju podnebnih sprememb. Pripravili pa smo tudi daljše gradivo, v katerem zaporedoma po posameznih tematskih sklopih obravnavamo tudi druge netočne, napačne in/ali zavajajoče trditve g. Kusa, in ga objavili na naših spletnih straneh www.gen-energija.si.

Oskrba z energijo in vloga jedrske energije pri tem sta preveč pomembni temi, da bi ju lahko prepustili površnim, zavajajočim in nestrokovnim obravnavam; pri tem je še posebej zaskrbljujoče, kadar take obravnave prihajajo iz uradnih virov oziroma od predstavnikov države, zadolženih za ukrepanje na področju podnebnih sprememb.

Jedrska elektrarna med obratovanjem ne povzroča izpustov CO2 ter drugih toplogrednih plinov in prašnih delcev v ozračje. V primerjavi z drugimi viri energije ima poleg ohranjanja čistega zraka pozitivne učinke na zdravje in okolje tudi zaradi minimalnega prostorskega odtisa in ohranjanja biotske raznovrstnosti.

Jedrska elektrarna zagotavlja visoko zanesljivo oskrbo z električno energijo ne glede na vremenske razmere, menjavo dneva in noči ter letne čase. Faktor razpoložljivosti jedrske elektrarne je 92 %, medtem ko za sončne elektrarne znaša okoli 12 % in za vetrne do 25 %. V primerjavi z drugimi tehnologijami zagotavlja zanesljivo proizvodnjo velikih količin pasovne, po potrebi tudi fleksibilne električne energije. Jedrska elektrarna potrebuje za obratovanje zelo majhne količine goriva in se zaradi nizkih stroškov goriva in visoke zanesljivosti njegove dobave uvršča med domače vire.

Cena električne energije iz jedrske elektrarne je konkurenčna, predvidljiva in stabilna. Cena električne energije iz NEK je na ravni € 30-35 na MWh, kar je primerljivo s ceno elektrike iz hidroelektrarn na Dravi, ki je najnižja v Sloveniji (povzeto po letnih poročilih družb). Dolgoročno obratovanje jedrskih elektrarn prinaša dodatno znižanje cene proizvedene električne energije, kar velja tudi v primeru podaljšanja obratovanja NEK za 20 let. Podaljšanje obratovanja jedrskih elektrarn je najhitrejši in stroškovno najbolj učinkovit način zagotavljanja zanesljive oskrbe z nizkoogljično električno energijo, kar potrjujejo tudi najnovejše mednarodne primerjalne analize (IEA OECD, maj 2019, »Nuclear Power in Clean Energy System«).

Cena in število jedrskih novogradenj: Kar zadeva jedrske novogradnje, je cena jedrskih objektov odvisna od pričakovanj lastnika glede donosnosti, od virov finančnih sredstev, od enostavnosti postopkov pridobivanja dovoljenj, serijske gradnje in standardizacije tehnologij. Investicija v novo jedrsko elektrarno se ob upoštevanju stroškov financiranja in pričakovane donosnosti na lasten kapital povrne prej kot v 20 letih, pri čemer takšen objekt zagotavlja zanesljivo oskrbo z nizkoogljično električno energijo vsaj 60 let.

Tudi zato so številne napredne in razvojno naravnane države svoje nizkoogljične energetske mešanice prihodnosti zasnovale na uporabi jedrske energije. V letih 2015 in 2016 so na svetovni ravni vsako leto na omrežje priklopili po 10 novih elektrarn, v zadnjih dveh letih so uspešno zaključili 13 projektov in samo v prvi polovici leta 2019 na omrežje priključili več kot 5000 MW moči novih jedrskih zmogljivosti, lani skupno več kot 10.000 MW. Svetovna proizvodnja iz jedrskih elektrarn po letu 2012 nenehno narašča (WNA, World Nuclear Performance Report 2019, avgust 2019).

Slovenija potrebuje JEK 2: V Sloveniji drugi blok jedrske elektrarne v Krškem potrebujemo, ker:
• že nekaj let zapored v povprečju na letni ravni uvažamo med 16 in 20 odstotkov vse porabljene električne energije; smo torej uvozno visoko odvisna država, v določenih kritičnih obdobjih ta odvisnost naraste tudi do 50 % (SURS, 2018);
• dejanskitrendiinnapovedikažejorastporabeelektričneenergije,kise v Sloveniji, Evropi in svetu povečuje tudi na račun opuščanja oz. nadomeščanja fosilnih goriv z učinkovitejšo rabo energije, t. j. s pospešeno elektrifikacijo vseh področij človekovega delovanja (mobilnost, ogrevanje in hlajenje itd.);
• jepostavitevnovegablokatemeljinfrastrukturnegaingospodarskega razvoja ter družbene blaginje Slovenije in bi neposredno povečala slovenski BDP za 4 do 6 odstotkov (Deloitte, april 2019, »Economic and Social Impact Report«);
• je jedrska elektrarna ob predpostavki opuščanja fosilnih virov dolgoročno edina stabilna podporna točka v elektroenergetskem sistemu in hkrati omogoča večje vključevanje obnovljivih virov v sistem.

Prednosti nizkoogljične Slovenije: Pomembna prednost Slovenije je, da jedrska energija v naši energetski mešanici predstavlja okoli polovico vse nizkoogljične električne energije in skupaj z obnovljivimi viri, zlasti vodno energijo, omogoča, da se že danes uvrščamo med države z nižjimi emisijami CO2 na proizvedeno kWh. Tudi v prihodnosti bomo lahko zastavljene zahtevne podnebne in energetske cilje dosegali le z realno in ekonomsko uravnoteženo kombinacijo vseh razpoložljivih nizkoogljičnih tehnologij. Kot omenjeno že uvodoma, smo daljše gradivo s podrobnejšimi pojasnili in utemeljenimi podatki po posameznih vsebinskih sklopih, v katerih se v prispevku g. Kusa pojavljajo napačne ali zavajajoče informacije, objavili na naših spletnih straneh www.gen-energija.si – v Medijskem središču, zavihek Javna stališča. Sklicujemo se tudi na pozicijski dokument »Jedrska energija – nizkoogljična energija prihodnosti. Dejstva in stališča Skupine GEN do stanja in razvoja jedrske energetike v Sloveniji«, dostopen na spletni strani Skupine GEN: www. gen-energija.si. 

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.