Pravica do imena

Na pokopališču Vojna vas v Črnomlju stojita improvizirana nagrobnika. Na enem piše »Neznana oseba 1«, na drugem »Neznana oseba 2«. V grobovih sta pokopana begunca, ki ju je nekega pomladnega dne odnesla Kolpa, nekaj dni za tem pa ju je našla policija.

Oba sta bila del večje skupine ljudi, ki je poskušala prečkati slovensko-hrvaško mejo. A kar se je posrečilo drugim (vsaj prečkati reko, če že ne v Sloveniji zaprositi za azil), se njima ni. Reka ju je odnesla in tega nista preživela.

Potem so ju pokopali v Sloveniji. To se ne zgodi pogosto. Pri veliki večini dosedanjih smrti beguncev v Sloveniji, od katerih je bila večina utopitev v Kolpi, so bila trupla prepeljana v domovino in pokopana tam. Na željo in na stroške družine umrlega.

Pokopi beguncev v Sloveniji so redki tudi zato, ker so se občine dlje otepale stroškov za pokop, kadar plačnika ni bilo. Šlo je celo tako daleč, da je vmes posegla država in zakonodajo ter podzakonske akte spremenila tako, da je sama prevzela breme pokopa neznanih beguncev, točneje, za to poskrbi ministrstvo za zdravje.

Prav s tega ministrstva so prišla tudi sredstva za pokop dveh neznancev v Črnomlju. Ker sta bili trupli neprepoznavni in na njiju niso našli nobenih drugih dokazov o identiteti, je po določenem času sledil pokop. Je pa vprašanje, koliko truda so v iskanje svojcev vložili policija in drugi pristojni državni organi. Član Iniciative InfoKolpa Miha Turk, ki te dni za Radio Študent poroča iz begunskih taborišč v BiH, pojasnjuje, da so se tudi on in nekateri drugi po naključju znašli v zgodbi iskanja svojcev enega izmed umrlih in pokopanih na črnomeljskem pokopališču. Uspelo jim je najti sorodnike, to je kasneje potrdila tudi analiza DNK. Kar je uspelo njim, bi lahko državi, če bi si za to resnično prizadevala.

Družina umrlega si želi zdaj truplo prepeljati v rodni Maroko, a skupni stroški izkopa, hladilnice in prevoza bodo višji od pet tisoč evrov. To pa je veliko.

V Črnomlju zato za zdaj ostajata zagrebeni obe trupli. Pri čemer bi vsaj eno lahko dobilo ime. Za začetek je želja družine identificiranega umrlega, da se to napiše na nagrobnik.