Pravica do imena

Begunci, ki umirajo v Sloveniji, so včasih pokopani v neoznačenih grobovih

Peter Petrovčič
MLADINA, št. 46, 15. 11. 2019

Grobova beguncev, utopljenih v Kolpi

Grobova beguncev, utopljenih v Kolpi
© Miha Turk

Na pokopališču Vojna vas v Črnomlju stojita improvizirana nagrobnika. Na enem piše »Neznana oseba 1«, na drugem »Neznana oseba 2«. V grobovih sta pokopana begunca, ki ju je nekega pomladnega dne odnesla Kolpa, nekaj dni za tem pa ju je našla policija.

ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?


Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay.

Tedenski zakup ogleda člankov
> Za ta nakup se je potrebno .


Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine. Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje.


Peter Petrovčič
MLADINA, št. 46, 15. 11. 2019

Grobova beguncev, utopljenih v Kolpi

Grobova beguncev, utopljenih v Kolpi
© Miha Turk

Na pokopališču Vojna vas v Črnomlju stojita improvizirana nagrobnika. Na enem piše »Neznana oseba 1«, na drugem »Neznana oseba 2«. V grobovih sta pokopana begunca, ki ju je nekega pomladnega dne odnesla Kolpa, nekaj dni za tem pa ju je našla policija.

Oba sta bila del večje skupine ljudi, ki je poskušala prečkati slovensko-hrvaško mejo. A kar se je posrečilo drugim (vsaj prečkati reko, če že ne v Sloveniji zaprositi za azil), se njima ni. Reka ju je odnesla in tega nista preživela.

Potem so ju pokopali v Sloveniji. To se ne zgodi pogosto. Pri veliki večini dosedanjih smrti beguncev v Sloveniji, od katerih je bila večina utopitev v Kolpi, so bila trupla prepeljana v domovino in pokopana tam. Na željo in na stroške družine umrlega.

Pokopi beguncev v Sloveniji so redki tudi zato, ker so se občine dlje otepale stroškov za pokop, kadar plačnika ni bilo. Šlo je celo tako daleč, da je vmes posegla država in zakonodajo ter podzakonske akte spremenila tako, da je sama prevzela breme pokopa neznanih beguncev, točneje, za to poskrbi ministrstvo za zdravje.

Prav s tega ministrstva so prišla tudi sredstva za pokop dveh neznancev v Črnomlju. Ker sta bili trupli neprepoznavni in na njiju niso našli nobenih drugih dokazov o identiteti, je po določenem času sledil pokop. Je pa vprašanje, koliko truda so v iskanje svojcev vložili policija in drugi pristojni državni organi. Član Iniciative InfoKolpa Miha Turk, ki te dni za Radio Študent poroča iz begunskih taborišč v BiH, pojasnjuje, da so se tudi on in nekateri drugi po naključju znašli v zgodbi iskanja svojcev enega izmed umrlih in pokopanih na črnomeljskem pokopališču. Uspelo jim je najti sorodnike, to je kasneje potrdila tudi analiza DNK. Kar je uspelo njim, bi lahko državi, če bi si za to resnično prizadevala.

Družina umrlega si želi zdaj truplo prepeljati v rodni Maroko, a skupni stroški izkopa, hladilnice in prevoza bodo višji od pet tisoč evrov. To pa je veliko.

V Črnomlju zato za zdaj ostajata zagrebeni obe trupli. Pri čemer bi vsaj eno lahko dobilo ime. Za začetek je želja družine identificiranega umrlega, da se to napiše na nagrobnik.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

Kultura

»Priseljenci nosimo v sebi sram, ker ne pripadamo družbi«

KOMENTAR DNEVA

»Nasilje ne sme postati politično orožje v rokah političnih strank«

Zveza veteranov vojne za Slovenijo in Zveza policijskih veteranskih društev Sever za umiritev razmer

»Država je odpovedala pri vključevanju Romov«

Varuh človekovih pravic je opozoril, da so izbruhi nasilja odsev sistemskih pomanjkljivosti