Staš Zgonik

22. 11. 2019  |  Mladina 47  |  Družba  |  Intervju

Janez Polajnar, hidrolog: »Dogodki, ko bo morje prestopilo obalno črto, bodo vedno bolj pogosti«

Janez Polajnar, hidrolog z Agencije za okolje, med kolegi velja za človeka, ki pozna vsak potok v državi. Kot zaprisežen kajakaš, tudi nekdanji tekmovalec in trener slovenske državne reprezentance v kajaku na divjih vodah, je z vodo povezan že od malih nog.

November velja za mesec, ko je v Sloveniji poplavna ogroženost praviloma največja. Letos smo se sicer hujšim rečnim poplavam kljub izjemno deževnemu mesecu za zdaj k sreči izognili. Je pa zato prejšnji teden poplave povzročilo morje. Na mareografski postaji v Kopru so zabeležili drugi najvišji vodostaj morske gladine v zgodovini meritev. Na Tartinijevem trgu v Piranu je voda segala tudi do pasu.

Kdaj vam je postalo jasno, da bodo imeli na Obali težave? 

Da bo morje visoko, smo vedeli že kak teden dni prej, vendar je bilo za izdajo opozoril treba počakati na dejanski razvoj dogodkov. Jasno je bilo, da bo v tistem času povečano plimovanje zaradi vpliva Lune. Plimne cikle napovedujemo za leto dni vnaprej. Meteorološki modeli pa so napovedovali drugi dve sestavini recepta za poplavljanje morja – nizek zračni tlak in močan južni veter. Opozorilo o poplavljanju morja smo izdali v ponedeljek, še vedno pa je ostajala neka negotovost v zvezi višino poplavljanja. Ta je namreč na koncu odvisna predvsem od moči vetra, to pa je izjemno težko napovedati z dovolj veliko verjetnostjo. Šele ko smo videli zadnje napovedi, ki so za Dalmacijo napovedovale jugo, ki naj bi dosegal tudi hitrost 140 km/h, smo bili povsem prepričani, da bo voda segla zelo visoko.

Zakaj ravno jugo pomeni ključno sestavino?

Jugo je bolj konstanten veter kot denimo burja, za katero je značilno, da piha v sunkih. In ko konstantno močan jugo zaradi oblike Dinarskega gorstva piha ob Jadranski obali od jugovzhoda proti severozahodu, praktično po celotni smeri Jadranskega morja, od Otrantskih vrat proti Tržaškemu zalivu, veter nariva vodo iz južnega ter srednjega Jadrana v Tržaški zaliv. Ta je tudi plitvejši od ostalih delov Jadranskega morja, zato je vpliv še toliko večji.

Razmere v Benetkah so bile še nekoliko hujše kot pri nas. Zakaj? 

V Benetkah je k močnim poplavam prispeval še en dejavnik. V torek je pri nas prehodno zapihala burja, ki je proti Benetkam potisnila še dodatno vodo. Tako sta se združila vpliv juga in lokalni vpliv burje, ki sta oba potiskala vodo v Beneško laguno.

Vemo, da so bili taki dogodki tudi v preteklosti. Kakšno vlogo imajo pri tem podnebne spremembe? 

V zadnjih 50 letih se je povprečna gladina morja ob slovenski obali dvignila za deset centimetrov. V zadnjih 20 letih se je hitrost naraščanja močno pospešila in trenutno povprečna gladina narašča za okoli pet milimetrov na leto. In to nas jasno vodi v razmišljanje, da bodo takšni dogodki, ko bo morje prestopilo obalno črto, z nadaljnjim naraščanjem povprečne gladine vedno bolj pogosti. Višja ko bo izhodiščna višina gladine, tem manj ekstremne razmere bodo potrebne za poplavljanje. In tem hujše poplave bodo povzročali takšni ekstremni dogodki, kot smo mu bili priča prejšnji teden.

Letošnji november je zelo deževen. Ali ima tudi količina dežja kaj opraviti s poplavljanjem morja? 

Pri poplavljanju morja samega oziroma pri dvigu morske gladine niti ne. Lahko pa padavine v času visokega plimovanja morja močno poslabšajo razmere na iztokih rek v morje. Zaradi visoke gladine morja namreč reke kljub povečanemu vodostaju, ki je posledica padavin, ne morejo odtekati v morje in se zato lahko razlivajo po strugi navzgor. Enako se v urbanih območjih ob visokem plimovanju lahko zgodi s kanalizacijskimi sistemi za odvajanje meteornih vod.

Tudi za prihodnje dni, vsaj do konca meseca, je napovedano pretežno deževno vreme. Vseeno pa so nam poplave za zdaj prizanesle. 

Začelo je deževati 2. novembra in z manjšimi prekinitvami dežuje še naprej. Povprečna količina padavin za november je bila presežena že na polovici meseca. Na srečo so bile vsaj doslej padavine razporejene tako, da kar se tiče poplavljanja rek, večjih težav ni bilo. V zadnjih dneh je močno narasla Drava, predvsem zaradi obilice padavin v kombinaciji s taljenjem snega v Karnijskih Alpah v Avstriji, kjer ga je zapadlo že precej.

»Dogodki, ko bo morje prestopilo obalno črto, bodo z nadaljnjim naraščanjem morske gladine vedno bolj pogosti. Višja ko bo izhodiščna višina gladine, tem manj ekstremne vremenske razmere bodo potrebne za poplavljanje.«

Na Kredarici je že tri metre snega. Se imamo za odsotnost hujših poplav zahvaliti tudi dejstvu, da je v visokogorju snežilo, ne pa deževalo? 

Vsekakor voda v obliki snega ne odteče in se shrani za naslednje obdobje. Je pa sneg padal pretežno v visokogorju nad okoli 2000 metri nadmorske višine, teh območij pa v Sloveniji ni prav veliko, zato tudi vpliv sneženja na zmanjšanje pretokov rek ni bil prav velik.

Koliko časa sicer potrebuje kaplja vode, ki pade na Kredarico, da priteče do morja? 

Ko voda odteče s Triglavskega pogorja, se najprej za kakšen dan, ob sušnih razmerah pa tudi za več tednov, »zatakne« v kraškem podzemlju, nato pa po pritokih Soče in Soči odteče v Jadransko morje ali pa po Savi v Črno morje. Od izvira Soče bo kaplja do morja potrebovala približno dan in pol, z vrha Triglava bi ob razmeroma namočenem terenu potrebovala dva do tri dni.

Kaj mislite s tem, da se voda zatakne v podzemlju? 

Kras je kot velika spužva, ki shranjuje vodo. V primeru poletnih nalivov, ko je kraško podzemlje precej prazno, mora padavinska voda najprej zapolniti podzemne »zbiralnike«, preden prek kraških izvirov pride nazaj na površje. V današnjih razmerah, ko je to podzemlje že precej zasičeno z vodo, pa voda zastaja mnogo manj ali skoraj nič.

Zato je za napovedovanje pretokov rek zelo pomembno poznavanje trenutne vodnatosti kraškega podzemlja in napojenosti zemljine. V trenutnih razmerah lahko že manjša količina padavin, ki sicer ne bi imela pomembnega vpliva, povzroči poplavljanje rek.

Kakšne so trenutne ocene tveganja za poplave do konca leta? 

Upam se napovedovati zgolj za nekaj dni vnaprej. In za to obdobje za zdaj k sreči ni videti kakšnih obilnejših padavin. Vsekakor pa sta november in december v Sloveniji meseca, ko smo običajno priča največjim poplavam. Najslabši scenarij za poplave so ob zasičenosti zemljine ali zasičenosti kraškega sveta z vodo močne padavine ob hkratni odjugi in s tem taljenjem snega v visokogorju. Vsi nastavki so trenutno prisotni, a za zdaj ne kaže na intenzivnejšo odjugo ali močnejše padavine.

Česa se z vidika nevarnosti poplav najbolj bojite? 

Največjo nevarnost vidim v hudourniških poplavah. Te poplave, ki sicer prizadenejo razmeroma omejena območja, imajo največjo rušilno moč, povzročijo največ škode in so najnevarnejše za človeška življenja. Poleg tega jih je najtežje napovedati, zgodijo pa se zelo hitro, lahko tudi v nekaj minutah. To za nas hidrologe pomeni največjo težavo – kako časovno in krajevno natančno napovedati hudourniške poplave. In pričakujemo, da bo takšnih dogodkov v Sloveniji vedno več in da bodo bolj siloviti. Primer take poplave je dogodek v Jelendolu, ki ga je oktobra lani razdejala Tržiška Bistrica. Hudourniškim poplavam je sicer izpostavljena večina hribovitih območij v Sloveniji.

Velikokrat lahko kilometer razdalje pri padavinah pomeni popolnoma drugačno sliko poplavne nevarnosti. Kako se spopadate z napovedovanjem nevarnosti poplav na meji med dvema porečjema? 

Če se primerjamo s kolegi drugod po svetu – oni lahko v enem kosu izdajajo opozorila za območja, ki so večja od celotne Slovenije. Mi pa Slovenijo delimo na 25 podporečij, za katere pripravljamo opozorilne karte. Pri tem, da imamo, ker smo povirna dežela, časa za opozarjanje pred hudourniškimi poplavami zelo malo. Včasih prav zavidam kolegom iz denimo Madžarske ali Srbije, ki imajo več dni časa, da voda iz sosednjih držav priteče do njih, kar jim omogoča zelo dobre napovedi. Pri nas pa padavinska voda napolni struge v nekaj urah ali še hitreje. Natančnost hidroloških napovedi je tako mnogo bolj odvisna od natančnosti meteoroloških napovedi padavin.

»Ustrezno upravljane in vzdrževane hidroelektrarne lahko prispevajo k poplavni varnosti, v primeru človeške ali tehnične napake pa lahko stanje tudi poslabšajo.«

Pri razpravi o gradnji hidroelektrarn na Savi in Muri se podporniki in nasprotniki ne morejo zediniti o učinku gradnje na poplavno varnost. Kako zajezitev vpliva na poplavno tveganje? 

Lep primer je reka Drava. Novembra leta 2012 so bile obsežne katastrofalne poplave, ob katerih se je izkazalo, da sistem za izboljšanje poplavne varnosti s pomočjo hidroenergetskih objektov ni deloval. Ni pa deloval zato, ker takrat v Avstriji niso pravočasno izvedli vseh ukrepov, ki bi poplave lahko omilili. Prepozno so odprli zapornice in povečali pretočnost. In v tistem primeru so objekti, ki naj bi zmanjševali poplavno ogroženost, dejansko poslabšali stanje. Ravno v teh dneh pa smo priča drugi strani zgodbe. Zaradi velikih naporov, ki smo jih od leta 2012 vložili v dogovore z upravljalci avstrijskih hidroelektrarn, so te razmere zdaj bistveno boljše. In vidimo, da je s hidroenergetskimi objekti mogoče, če celoten sistem deluje kot je treba, zmanjšati poplavno ogroženost. Poplavni val Drave je tako v teh dneh nadzorovan. Prihaja sicer do razlivanj, vendar predvsem na kmetijskih zemljiščih, naselja pa za zdaj niso ogrožena. Ustrezno upravljane in vzdrževane hidroelektrarne torej lahko prispevajo k poplavni varnosti, v primeru človeške ali tehnične napake pa lahko stanje poslabšajo.

Kakšno je vaše stališče do gradnje hidroelektrarn? Se mora želja po ohranjanju narave umakniti potrebi po obnovljivih virih energije? 

Vsi si seveda želimo več obnovljivih virov energije. Je pa pri gradnji treba upoštevati scenarije vodnatosti v prihodnjih desetletjih. Ravno letos smo pripravili projekcije vodnatosti slovenskih rek do leta 2100. In izsledki kažejo, da bo ponekod po Sloveniji v prihodnje manj vode v primerjavi s preteklimi desetletji oziroma bo vodnatost zaradi višjih temperatur in posledično manjših količin snega bolj neenakomerno razporejena čez leto. Predvsem to velja za alpske reke in reke na jugu države. To pa pomeni, da utegne biti potencial hidroelektrarn manjši, kot kaže povprečna vodnatost za preteklo obdobje, kar nekoliko poslabša argument v prid gradnji.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.