Kultura / Farsa, ki deluje v vseh političnih sistemih

Problematika razmerja med posameznikom in oblastjo, ki ustreza tudi današnjim absurdnim časom

Damjana Kolar
17. 12. 2019

V Cankarjevem domu Ljubljana bo 18. in 19. decembra gostovalo Narodno gledališče iz Beograda s predstavo Dušana Kovačevića Balkanski špijon v režiji Tanje Mandić Rigonat. Z univerzalno zgodbo o človeku, ki se mu zaradi okoliščin, v katerih živi, svet ne samo postavi na glavo, temveč ga pripelje tudi do bridkega konca, je avtor ustvaril satirično farso, ki deluje v vseh političnih in gospodarskih sistemih in je zato večno aktualna. 

Zgodba Balkanskega špijona se odvija v družini Ilije Čvorovića, nekdanjega oficirja in informbirojevca, ki je svoj del "službovanja" oddelal tudi na Golem otoku. Njegova poklicna (in vedno bolj bolezenska) obsedenost z iskanjem državnega sovražnika se dokončno razplamti s prihodom podnajemnika iz Pariza, za katerega je Čvorović prepričan, da je agent, ki vohuni za državnimi skrivnostmi. Danes, nekaj več kot tri desetletja po nastanku komada, je današnji Ilija Cvorović še vedno v strahu pred velikim, drugačnim, preračunanim in nasilnim svetom, v izredni interpretaciji Ljubomirja Bandovića pa njegovega najemnika Jakovljevića vidi kot razširjeno roko zlih sil, ki so uničile Jugoslavijo.

Najnovejša uprizoritev Balkanskega špijona enega največjih mojstrov komedije s prostora nekdanje Jugoslavije, Dušana Kovaćeviča, že od svoje premiere ob koncu leta 2018 uspešno gostuje po prostorih nekdanje Jugoslavije. Že davnega leta 1983 je bila velikanska uspešnica v režiji Dušana Jovanovića in Danila Bate Stojkovića v glavni vlogi Ilije Čorovića. Leto dni pozneje je besedilo dočakalo tudi filmsko različico, v kateri je prav tako briljiral Stojković. Povsem ob koncu prejšnjega tisočletja se je z Balkanskim špijonom spopadel Branko Đurić Đuro, ki je z ekipo, v kateri sta briljirala Mustafa Nadarević in Boris Cavazza, ustvaril uspešnico, ki je doživela več kot 150 ponovitev.

V predstavi nastopajo: Ljubomir Bandović, Nila Mihailović, Dušanka Stojanović, Katarina Marković, Milutin Milošević in Vanja Milačić. Dramaturginja: Tatjana Mandić Rigonat, glasba: Irena Popović Dragović, avtor glasbe: Branko Hojnik, kostumografinja: Ivana Vasić, lektorica: dr. Ljiljana Mrkić Popović, odrski gib: Anđelija Todorović, filmska montažerka: Jelena Tvrdišić, snemalec: Dejan Stojanović.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

Intervju

»Fašistični režimi sovražijo novinarje in sodnike. Ker so ti prva linija pričevanja. Vidijo in povedo.«

Hélène Frappat, pisateljica, filozofinja in prevajalka

Varuh človekovih pravic / »Država je odpovedala pri vključevanju Romov«

Izbruhi nasilja so odsev sistemskih pomanjkljivosti

Naslovna tema

Ne streljajte na Božička

Vlada Roberta Goloba je izpeljala toliko sistemskih sprememb, da so se zoper njo postavile skoraj vse najmočnejše interesne skupine v državi