Intervju / Edward Clug: »Po padcu Ceausescujevega režima smo postali ujetniki še večjega zapora, globalnega sveta«

Bil je lep sončen zimski dopoldan, Clug je kot umetniški direktor mariborskega baleta moral opraviti še nekaj obveznosti. Vendar se njegove misli, pravi, ves čas sučejo okoli projekta, ki ga pripravlja za moskovski Bolšoj teater. Kljub temu se je hitro odzval na telefonski klic iz gledališke recepcije; že čez nekaj minut je prihitel in nas popeljal po labirintih mariborskega gledališča. Tudi skozi zaodrje, ki je vedno vznemirljivo, ko začutiš tisto posebno energijo. Gledališče in balet sta magična, Edward Clug pa je eden največjih baletnih magov v evropskem prostoru, saj sodi med deset najboljših evropskih koreografov. Vedno je osredotočen na tisto, kar se dogaja v določenem trenutku. Enako pozornost nameni študiju vsebine baleta, razmisleku o koreografiji ali pa zgolj pozdravu in pogovoru. Kljub svetovni slavi je ostal skromen, hkrati pa se zaveda svojih dosežkov in je hvaležen za priložnosti, ki jih je doslej dobil.

Edward Clug se je rodil leta 1973 v romunskem mestu Beius. Študij klasičnega baleta je končal leta 1991 v Nacionalni baletni šoli v Cluju in se takoj po diplomi odpravil na Zahod. Opravil je kar nekaj avdicij po evropskih baletnih hišah, a se je odločil za SNG Maribor in tudi ostal. Trdo je delal, postal izvrsten baletnik in prvi solist ter ustvaril niz vrhunskih baletnih vlog. Prišel je čas, da prevzame vodstvo baleta. Leta 2003 je bil imenovan za umetniškega direktorja mariborskega baleta. Uvedel je novosti in spremembe tudi v načinu dela, predvsem pa je posodobil umetniški izraz in estetsko dimenzijo baletnih predstav. Za njim je 28 let dela v SNG Maribor in hkrati več kot 12 let mednarodne kariere koreografa. Ko je leta 1998 ustvaril prvo samostojno koreografijo Tango, si je s predstavo in virtuoznim plesom odprl vrata v svet, in Tango je še vedno na repertoarju. Leta 2005 je ustvaril avtorski projekt Radio and Juliet na glasbo skupine Radiohead, ki je postal pravi mednarodni hit, saj je baletni ansambel SNG Maribor z njim gostoval v gledališčih po Evropi, ZDA, Kanadi, Braziliji pa vse do Južne Koreje. Kmalu so prišle tudi prve ponudbe iz velikih svetovnih baletnih hiš za ustvarjanje avtorskih projektov in koreografij. Temu so sledile nominacije za mednarodne nagrade. Tudi domači kulturni krogi so prepoznali njegovo odličnost in mu leta 2005 podelili nagrado Prešernovega sklada za plesni projekt Lacrimas - Solze. Za avtorske projekte pogosto izbira zanimive teme in velike zgodbe. Eno največjih pričakovanj svetovne baletne javnosti in tudi ena najtežjih njegovih nalog pa je gotovo postavitev celovečerne baletne predstave Mojster in Margareta to pomlad v moskovskem Bolšoj teatru.

Baletno predstavo Mojster in Margareta, po istoimenskem romanu Mihaila Bulgakova, ste najprej želeli postaviti na oder züriškega baleta. Zakaj se to ni zgodilo? 

Res je, najprej sem ga pripravljal za züriški balet. A v tem času se je vse spremenilo. Züriški balet je eno izmed evropskih gledališč, s katerimi stalno sodelujem. Še najdlje pa sodelujem s stuttgartskim baletom, že kar 12 let. Prav ta konec tedna sem bil pri njih in se dogovarjal kar za dva projekta, oba do leta 2023. V Zürichu sem običajno delal kratke predstave znotraj triptihov. Leta 2014 pa so mi ponudili, da naredim celovečerno baletno predstavo. Predlagal sem jim Mojstra in Margareto. Züriški direktor baleta Christian Spuck je iz nekdanje Vzhodne Nemčije, zato mu je bila tema zelo blizu. Takoj je bil za. Čez dobri dve leti, ko sem vodstvu gledališča predstavljal projekt, pa je vodja marketinga moj projekt sesul praktično v prah. Navedel je podatke marketinške raziskave, češ da