Jure Gostinčar, plesalec, ki je doma povsod, kjer pleše

V Kopru leta 1992 rojeni plesalec Jure Gostinčar svoj dom najde na različnih odrih sveta: doma je pravzaprav povsod, kjer pleše. Ples je gibljiv: kamor te (po)kliče, tja pač greš. In če si res dober, greš lahko marsikam, Gostinčar pa ima to srečo – ki sicer ni zgolj sreča, saj združuje še talent in trdo delo –, da je eden najboljših sodobnih plesalcev pri nas, ki mu je uspelo prodreti tudi v mednarodne vode. Seveda ni bilo vedno tako, čeprav je prve plesne korake naredil že pri rosnih desetih letih: najprej v koprski plesni šoli Elite, kjer ga je hiphop prvi poučeval Siniša Bukinac, kasneje pa v plesni šoli Fiona tudi Fiona Johnson, Azra Selimanović in Erik Bukovnik. To je bil čas, ko se je srečal s prvimi tekmovanji, ki so zanj ter za soplesalke in soplesalce pomenila dodaten vir motivacije. Ples je tako že v osnovni šoli postal del Gostinčarjevega vsakdana, tekmovanj in tudi uspehov pa je bilo vedno več, zato je z vsakim letom bolj izstopal – leta 2010 in 2012 je denimo prejel naslov naj športnika leta Mestne občine Koper.

Prelomnica je bila, ko se je po končani koprski jezikovni gimnaziji leta 2011 preselil v Ljubljano, kjer se je vpisal na Filozofsko fakulteto, smer geografija, sočasno pa postal del takrat mladega, danes pa že zelo poznanega ansambla Kjara’s Dance Project. Ves svoj čas in energijo je vedno bolj usmerjal v ples in v plesni dvorani preživljal več časa kot na faksu. Ples mu ni bil več zgolj hobi, popoldanska aktivnost, temveč profesija, poslanstvo. Začel je trenirati balet in sodobni ples – v slednjem je našel zavetje, ki mu ga daje še dandanes. Odri so postajali vse večji, odpirale so se nove možnosti, priložnosti, pa tudi meje.

Leta 2013 sta s soplesalko Lizo Šimenc pobegnila v New York, se dva meseca izobraževala v različnih plesnih centrih, obiskovala plesne predstave in okusila plesni svet Velikega jabolka. Tam je Gostinčar odkril tudi ljubezen do joge, ki je v njegovem življenju ostala vse do danes in za katero pravi, da mu pomaga tudi na njegovi plesni poti. Po vrnitvi iz New Yorka je že po dveh mesecih dobil prvi projekt v Združenem kraljestvu v plesnem teatru Gwyn Emberton Dance, kmalu zatem pa še v Španiji pri Gustavu Ramirezu Sansanu. Leta 2014 je bil sprejet v zadnji letnik priznane šole Ballet Junior de Genève v Ženevi, leto kasneje pa postal del malteškega narodnega ansambla ŻfinMalta Dance Ensemble, kjer je ostal kar tri sezone, kar mu je omogočilo gostovanja po vsem svetu, od Nemčije in Grčije do Indije in Tajske. Zgodilo se je celo to, da so gostovali v njegovem rodnem Kopru, kjer je imel priložnost kot »junak, ki se je vrnil v domovino« nastopiti pred domačim občinstvom.

Preteklo leto je Gostinčar pretežno preživel kot svobodni umetnik, večinoma v Španiji, kjer je s predstavo Carmen.maquia v koreografiji Gustava Ramireza Sansana nastopal po skoraj vsej državi, pa tudi zunaj njenih meja, denimo v Italiji in Rusiji. Poskrbel pa je tudi za enega plesnih vrhuncev leta 2019 v Sloveniji: predstava Human, s katero se je skupina Kjara’s Dance Project po šestih letih ponovno združila in septembra navdušila občinstvo v Cankarjevem domu, je bila nedvomno tako močna tudi zaradi Gostinčarjeve navdihujoče glavne vloge. »Nastopati pred domačo publiko je posebna izkušnja, ki s sabo prinese tudi določen pritisk. Še posebej, če te ljudje vidijo na odru prvič po šestih letih,« pojasnjuje, vendar je tremo presneto dobro skrival, vlogo pa odigral na ravni svetovno priznanega plesalca. Ovacije niso bile nič kaj pretirane.

Zvestoba plesu ga je pripravila do tega, da je decembra ponovno zapustil rodno grudo in se preselil, tokrat v nemški Bremen. Tam je namreč postal del novo ustanovljenega plesnega ansambla OCN pod okriljem priznanih koreografov Helga Letonje in Felixa Landererja. A ta čast ni kar priplavala po vodi, saj je za delo v Bremnu prestal dve težki in intenzivni avdiciji, na kakršne se v povprečju prijavi od pet sto do tisoč plesalcev z vsega sveta, prostih mest pa je ponavadi za največ pet ljudi.

Pa se bo sploh še kdaj zares vrnil domov? Odgovor se najbrž skriva v enem od preteklih intervjujev, v katerem je dejal: »Dom si vedno bolj predstavljam v Kopru, vendar se za to, da bi se ustalil, še ne počutim pripravljenega. Rad bi se namreč še kaj naučil in nato prišel domov ter začel deliti svoje znanje.« Nedvomno bo domača plesna scena zaradi njegovih bogatih izkušenj v tujini zgolj pridobila. A na to bo treba, kot je dejal, še malo počakati. Do takrat pa bo navduševal občinstva po svetu.