Kultura / Nenadna priljubljenost biografskih stripov

Pisalo se je leto 1980, ko je začel ameriški stripar poljskega rodu Art Spiegelman izdajati serijo zgodb o očetovem življenju. Življenjepis govori o drugi svetovni vojni, med katero so poljski »prašiči« ob pomoči nemških »mačk« lovili poljske Jude z mišjimi glavami. Miši je uporabil, »ker so žrtve deratizacije po navadi glodavci«. Tako kot so bili Judje žrtve holokavsta. Kritiki so bili nad knjigo navdušeni tudi zato, ker je ponudila zmes več žanrov. Maus je hkrati življenjepis, zgodovinski roman in avtobiografija. Serija se je končala leta 1991 in že naslednje leto postala prvi stripovski roman, ki je prejel Pulitzerjevo nagrado. S tem je Maus zbudil pozornost svetovne javnosti in povečal priljubljenost biografskih stripov; ti so se zadnja leta, s 30-letno zamudo, začeli uveljavljati tudi pri nas. V Sloveniji se je podobno zgodilo s stripom Ivan Cankar: Podobe iz življenja scenarista Blaža Vurnika in risarja Zorana Smiljanića. Na Slovenskem knjižnem sejmu je strip leta 2018 prejel nagrado knjiga leta in to je gotovo pripomoglo k hitri razprodaji. Delo je do danes že doživelo ponatis. Nagrade morebitnemu bralstvu sporočajo, da je kakovost posameznega dela potrdila strokovna javnost, torej je vredno prostora v domači knjižnici vsakega posameznika.