Koalicija »Za Slovenijo«

Članek Boruta Mekine pod tem naslovom nam dobro opiše posledice, ki se dajo razbrati iz koalicijske pogodbe nove vlade, sama pa dodajam še bežen pogled na njeno predvideno ekipo.

Glavna razloga za potrditev skrajnega desničarja Ivana Janeza Janšo sta bila dva. Imenujeta se denar (od 75 000 evrov do 100 000 evrov, ki jih bodo zaslužili do konca mandata) in predsedovanje EU. Pa saj ni treba javnosti prav nič razlagati, je bil osoren gospodarski minister Počivalšek. Tudi niso izdali volilcev, pravi. Kdo pa jim je omogočil, da sedijo v državnem zboru? Pa jim ne bi, če bi vedeli, s kom se bodo spentljali. Zakon, da bi volilci lahko svoje predstavnike, ki skrbijo samo zase in ne zanje, odpoklicali, zgleda, da res ne bo nikoli sprejet.

Poglejmo, kaj jim je pravzaprav uspelo ustvariti. Ali vidite kje kakšne reforme, zaradi katerih je skrajna desnica neprestano kritizirala predsednika Šarca, češ, da jih Slovenija nujno potrebuje in da je zdaj ravno pravi čas zanje? Ni jih. To je še dodaten dokaz, da jim je šlo zgolj za rušenje vlade. Je vsaj njihovo sanjsko moštvo vredno zaupanja? Moški in ena sama ženska? Kje so ostale ženske kvote? Seveda, v gospodinjstvu, za štedilnikom, saj samo tja sodijo.

Pa malo »premerimo« bodoče ministre. Vsaj nekatere. SDS: Andreja Širclja smo si zapomnili (tudi) po sumu, da naj bi kot prvi vodja slabe banke pomagal (prek Švedske) oropati državno premoženje. Njegovo početje je kar klicalo vzporednice s Patrio. Kaj vse bi lahko šele počel kot finančni minister? Naprej. Se spominjate protestov filharmonikov proti samovolji Damjana Damjanoviča? Tisti, ki so vam zaradi tega odpadli koncerti, se jih gotovo. Zdaj pa naj bi Damjanovič zasedel še odgovornejši položaj in vodil ministrstvo za kulturo? Zvonko Černač je skupaj z Žanom Mahničem zlorabil komisijo za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb (KNOVS) in skupaj z njim grozil direktorici policije glede njene prihodnosti. Kot notranji minister bo imel priložnost, da bo to in še druge grožnje uresničil. Poleg tega je zakuhal afero ob shodu proti koaliciji sovraštva. V vsaki evropski državi bi moral oditi iz politike, on pa hoče biti minister za notranje zadeve.

DeSUS: Tomaž Gantar je v vladi Alenke Bratušek odstopil kot minister za zdravje, ker ni zmogel (zaradi morebitne odvisnosti od lobijev?) urediti zdravstva. Nato je pridno miniral prizadevanja svojih naslednikov. Kdo stavi, da bo zdaj uspešen? Morda pri rušenju javnega zdravstva. Janšisti so za Aleksandro Pivec trdili, da laže in ponareja, da je koruptivna, a jih zdaj nič ne moti, če bo ostala ministrica. (Čas je že, da bi volilci zvedeli resnico o njeni vlogi pri projektu Script.) SMC: Zdravko Počivalšek bo za nagrado ostal gospodarski minister. Po nekaterih vedenjskih vzorcih in neoliberalnih pogledih se dobro ujema s »princem teme«. (Princ teme so (po Drnovšku) Janšo imenovali nekateri njegovi poslanci v tistih časih, ko je bila stranka SMC še vsaj malo etična in moralna.) Verjamete, da je lahko pravosodni minister nekdo, ki zaradi lastnih interesov po kameleonsko menja stališča, kot jih Igor Zorčič? Čisto na moralnem dnu, kot vse skupaj označi Ljudmila Novak, pa bo pristal Miro Cerar, če bo privolil in postal predsednik parlamenta.

NSi: Matej Tonin (po SDS Kučanov sin) bo prevzel vlogo svoje »priljubljene tarče«, Karla Erjavca. To ne bo ravno obliž na njegovo ambicioznost, za stranko pa ne zagotovilo, da bo naslednjič prišla v državni zbor. Zmrdovali so se in niso hoteli v Šarčevo vlado, ker ne bi mogli dovolj uresničiti svojega programa, a zdaj ga bodo še veliko manj. Kdor visoko leta …, bi rekel Marjan.

Soglašam, da se je potrebno pogovarjati, dogovarjati, v sodelovanju sprejemati prave načrte ter se dokopati do ciljev v dobro države in njenih ljudi. Vendar so za to potrebni pravi, zanesljivi in demokratični partnerji, ne pa Janša z SDS.