Prijateljeva sreča

Srečko Prijatelj je nekdanji poslanec SNS, ki se je v zgodovino zapisal, ker je bil prvi med slovenskimi predstavniki ljudstva, ki so morali v zapor – in to dvakrat. Prvič je za dve leti zasedel celico na Dobu leta 2011 zaradi izsiljevanja in groženj podjetniku Marjanu Mikužu; zaradi zglednega vedenja – menda se je v zaporu izkazal kot odličen kuhar – je bil izpuščen predčasno, a že kmalu zatem je moral spet za leto dni za rešetke, tokrat zaradi podkupovanja nekdanjega predsednika uprave Luke Koper Roberta Časarja v preplačanih zemljiških poslih. Padli poslanec je pošteno oddelal svojo pezo, po prihodu na svobodo pa se je lotil novih izzivov.

Kot so razkrili novinarji oddaje 24 ur, so Prijatelja angažirale državne Slovenske železnice (SŽ), postal je lobist za pridobivanje poslov v Srbiji. Tako naj bi se bil v Beogradu nekajkrat sestal s predstavniki kitajskih železnic; te načrtujejo velika vlaganja v srbsko železniško infrastrukturo, ki naj bi jo vključili v projekt Svilna pot. Gre za prometni koridor, ki naj bi Kitajsko povezal z Bližnjim vzhodom in prek Balkana tudi s samim jedrom Evrope, kitajska državna banka CDB pa naj bi ga podprla z 900 milijoni dolarjev vložka. Srečko Prijatelj se je s Kitajci pogovarjal kot predstavnik Železniškega gradbenega podjetja (ŽGP), hčerinske družbe SŽ, sogovornikom pa se je predstavljal z vizitko, na kateri je zapisano, da je poslovni svetovalec.

Slovenske železnice in Prijatelj imajo dolgo skupno zgodovino. Preden je postal poslanec stranke Zmaga Jelinčiča, je bil zaposlen pri SŽ; tudi v parlamentu je ostal lojalen družbi in je ob sprejemanju pomembnih predpisov o infrastrukturi praviloma nastopal skoraj kot lobist državnega železniškega operaterja. Prijatelj je že od časa zaposlitve pri SŽ v odličnih odnosih s predstavniki močnih sindikatov, ki večidel obvladujejo poslovanje družbe. Prav te povezave so mu po vsej verjetnosti omogočile lobistični angažma v Beogradu.

V nadzornem svetu Železniškega gradbenega podjetja, za katero naj bi sedaj delal padli poslanec, sedi tudi prvi sindikalist SŽ Silvo Berdajs, ki velja za sivo eminenco skupine. Pri SŽ pa je že leta 2010 zaposlitev našla Prijateljeva žena Aleksandra; čeprav ni imela zahtevane univerzitetne izobrazbe, so jo zaposlili na delovnem mestu tehnične strokovne sodelavke.