Frane Adam: Med meritokracijo in populizmom

+ + + + +

Redka knjiga sociologovih polemičnih pomislekov.

Profesor Adam je v knjigi zbral vrsto svojih tekstov, ki so pisani kot dialog. Najsi bo kot ostra kritika knjig, časopisnih člankov, vladnih programov, evropskih resolucij, delovanja univerz ali pa kriterijev deljenja proračuna za raziskovanje. A njegova ostrina ni vrsta polemične retorike, ki za seboj pušča trupla. Saj je obenem dobrohoten, objekte premisleka pretresa spoštljivo, in neizprosno konsekventen mislec, ki pokaže na protislovja in nedoslednost izpeljav številnih akterjev iz družboslovja, žurnalistike in znanstvenih agencij. Njegov slog resda ni bralno všečen, toda to ni nerodnost, temveč posledica polstoletnega akademskega študija. Obširna znanja mu omogočajo distanco, še zlasti pri tekstih, ki se sklicujejo na uradne podatke. Pisci jih uporabljajo kot argument za favoriziranje ali diskvalifikacijo, Adama zanima stvar sama. Če slediš analizam Eurostata, boš denimo ugotavljal, da je javni sektor v Sloveniji v primerjavi z zahodnoevropskimi relativno majhen, toda slika je bistveno drugačna, če se opreš na ugotovitve OECD. Torej zgled relativnosti podatkov? Za večino seveda, ne pa za avtorja, ki jih bo natančno proučil in pretehtal, kaj v resnici merijo. In potem pokazal paradokse, kot je ta, da je Slovenija svetovni rekorder v »proizvodnji« doktorandov.

Še posebej prepričljivo predstavi kakofonijo podatkov, na podlagi katerih, če jih mehanično sprejemaš, ne boš nikoli razumel fenomenov, o katerih pripovedujejo. Predvsem pa natančno analizira kulturo in tehnologijo javnega diskurza, kjer dominirajo omrežja, ki sistematično izključujejo dialog z drugače mislečimi.

Skratka, minuciozna polemika z intelektualci, ki so nezmožni pogledati onkraj horizonta svojega ozkega življenjskega sveta.