Kultura / Portreti temnopoltih oseb v zlati dobi nizozemskega slikarstva

V Rembrandtovi hiši v Amsterdamu so v začetku marca odprli razstavo z naslovom Tukaj: Črni v Rembrandtovem času, ki priča o tem, da nizozemski umetniki t.i. zlate dobe niso ustvarjali le portretov belopoltih ljudi. Na ogled je 56 slik, med njimi tudi sedem Rembrandtovih, ki upodabljajo temnopolte posameznike, piše portal Artdaily. Kot je ob razstavi zapisala kustosinja Stephanie Archangel, je "leta iskala upodobitve ljudi, podobne meni". Ni hotela stereotipnih podob sužnjev ali karikatur.

V muzeju so zapisali, da je Rembrandtovo obdobje oz. zlata doba glede upodabljanja temnopoltih ljudi drugačna od poznejših obdobij, saj se stereotipi o črncih še niso povsem ukoreninili v tedanjo družbeno zavest. Tako so bili temnopolti posamezniki na slikah pogosto osrednji motiv nekega umetniškega dela, piše na spletni strani muzeja.

Razstava obenem pripoveduje tudi zgodbe, ki se skrivajo za umetniškimi deli. Med letoma 1630 in 1660 je v soseski Jodenbreestraat, v bližini katere je ustvarjal Rembrandt, živela majhna skupnost svobodnih črncev. Nizozemska je bila v 17. stoletju globoko vpletena v mednarodno trgovino s sužnji, obenem pa je na domačih tleh prepovedovala suženjstvo.

Rembrandtovo obdobje oz. zlata doba je glede upodabljanja temnopoltih ljudi drugačna od poznejših obdobij, saj se stereotipi o črncih še niso povsem ukoreninili v tedanjo družbeno zavest.

Z oznako zlata doba se označuje obdobje stotih let, ko je bila Nizozemska vojaška in gospodarska velesila. Tudi v umetnosti velja to obdobje za izjemno, saj je bil to čas, ko so ustvarjali mojstri, kot so bili Rembrandt, Johannes Vermeer in Frans Hals. V Muzeju Amsterdama so se lani odločili, da oznake zlata doba ne bodo več uporabljali, ker ta enostransko poudarja razcvet Nizozemske in nacionalni ponos, ob tem pa ignorira številne negativne plati, kot so bile revščina, vojna, prisilno delo in trgovina z ljudmi.

MRxhZC1jy-c