Staš Zgonik

31. 3. 2020  |  Družba

Direktor NIJZ meni, da vladna zaostritev ukrepov za zajezitev epidemije ni bila potrebna

Dr. Ivan Eržen kritičen tudi do obveznega razkuževanja hodnikov in stopnišč v večstanovanjskih stavbah

Dr. Ivan Eržen, direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ)

Dr. Ivan Eržen, direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ)
© Uroš Abram

Vršilec dolžnosti direktorja Nacionalnega inštituta za javno zdravje, primarij prof. dr. Ivan Eržen je v včerajšnjem pogovoru za Mladino podvomil v smiselnost najnovejših omejevalnih ukrepov, ki jih je vlada sprejela včeraj in ki dodatno omejujejo gibanje državljanov in policiji dajejo dodatna pooblastila, prav tako pa med drugim nalagajo obvezno redno razkuževanje površin v skupnih prostorih večstanovanjskih stavb.

"Po mojem mnenju tako drastični ukrepi ne bi bili potrebni. Vidimo, da se stvari dobro odvijajo. Večina ljudi je že prejšnje ukrepe vzorno spoštovala. In zdaj so zaradi nekaj posameznikov, ki se jim to ni zdelo pomembno, ukrepi še bolj zaostreni za vse. S strokovnega vidika take poteze ne morem zagovarjati."

"Večina ljudi je že prejšnje ukrepe vzorno spoštovala. In zdaj so zaradi nekaj posameznikov, ki se jim to ni zdelo pomembno, ukrepi še bolj zaostreni za vse. S strokovnega vidika take poteze ne morem zagovarjati."

Dr. Ivan Eržen

Dr. Eržen, ki je bil, že pod novo vlado, na mesto vršilca dolžnosti imenovan po nedavni odstavitvi dr. Nine Pirnat, je po izobrazbi epidemiolog. Gre za vejo medicine, ki se med drugim ukvarja prav z zaznavanjem nalezljivih bolezni in preučevanjem njihovega širjenja. Vse od zamenjave vlade je bil Nacionalni inštitut za javno zdravje, kjer so zaposleni državni epidemiologi, v dobršni meri odrezan od komunikacije s splošno javnostjo.

Državni načrt za primer epidemije predvideva, da naj bi NIJZ odločevalcem nudil strokovno podporo. Med drugim navaja, da je NIJZ zadolžen za "določitev splošnih in posebnih zdravstvenih ter drugih posebnih ukrepov za preprečevanje in obvladovanje nalezljivih bolezni". V skladu z državnim načrtom naj bi bil torej NIJZ celo osrednja strokovna ustanova, ki bi predlagala različne ukrepe za zajezitev epidemije. A v primeru zadnje zaostritve ukrepov se vlada z njimi ni niti posvetovala.

"Pri presojanju teh ukrepov nas niso prosili za mnenje," pravi dr. Eržen. "Šlo je očitno za presojo, da ljudje do zdaj veljavnih ukrepov niso v zadostni meri upoštevali. Mi pri tem nismo sodelovali. Prepričan sem, da so bili že prejšnji ukrepi povsem zadostni."

"Zavedati se je tudi treba, da je po razkuženju površina prvih pet minut res čista, a takoj, ko se je bo nekdo dotaknil z golo roko, bo spet potencialno kužna. Upam, da bodo ta ukrep, potem ko bodo pretehtali vse argumente, odpravili."

Ob tem se mu zdi neprimerno tudi določilo o razkuževanju hodnikov in stopnišč v večstanovanjskih stavbah. "To se mi zdi izjemno težko izvedljivo. Veliko bolj primerno se mi zdi ljudi opozoriti, naj se površin, ki jih pogosto prijemajo drugi ljudje, čim manj dotikajo z golimi rokami in si pogosto umivajo roke. Kamor koli gremo, se nečesa dotikamo. Kaže se že težava s pomanjkanjem razkužil pri upraviteljih in pomanjkanjem ljudi, ki bodo to delo lahko opravljali." Na družbenih omrežjih prav tako je že zaokrožilo več primerov zelo visokih ponudb upravnikov večstanovanjskih stavb za storitev razkuževanja, ki dosegajo tudi več kot 30 evrov na gospodinjstvo na mesec. Prav tako, pravi Eržen, pa je tak ukrep le omejeno učinkovit. "Zavedati se je tudi treba, da je po razkuženju površina prvih pet minut res čista, a takoj, ko se je bo nekdo dotaknil z golo roko, bo spet potencialno kužna. Upam, da bodo ta ukrep, potem ko bodo pretehtali vse argumente, odpravili."

Naj ob koncu ponovimo: primarij prof. dr. Eržen pravi, da so vsi dosedanji ukrepi pravilni in da se jih je potrebno držati, drastični ukrepi, ki jih je vlada sprejela v nedeljo in ki dodatno omejujejo gibanje državljanov in policiji dajejo dodatna pooblastila, prav tako pa med drugim nalagajo obvezno redno razkuževanje površin v skupnih prostorih večstanovanjskih stavb, pa po njegovem mnenju ne bi bili potrebni.

Celoten intervju z dr. Ivanom Erženom boste lahko prebrali v petkovi številki Mladine.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.