Barbara ali Verica?

Scenarija, po katerih SDS dobi že tretjega svojega sodnika na ustavnem sodišču, sta (vsaj) dva 

Na poziv predsednika republike Boruta Pahorja za novega ustavnega sodnika (izteka se namreč mandat Dunji Jadek Pensa) se je javilo sedem kandidatov oziroma kandidatk. Dvoma o tem, koga bo preferirala SDS, ni – to bo vrhovna sodnica Barbara Zobec.

A Barbara Zobec je specifična kandidatka, kot se pogosto zgodi, ko je nekdo jasen kandidat SDS. Gre namreč za vrhovno sodnico, ki skupaj s svojim soprogom Janom Zobcem in Markom Šorlijem ter nekaterimi drugimi na vrhovnem sodišču že leta tvori trdo jedro podpornikov Janeza Janše. Jan Zobec je bil vmes, ko je bila pred leti na oblasti SDS, že bil izvoljen za ustavnega sodnika. Šorli pa je bil prav tako pred leti izvoljen na izrecno željo SDS in je ustavni sodnik še danes in skupaj s Klemnom Jakličem na ustavnem sodišču tvori omejeno trdo jedro. To ni subjektivna ocena, pač pa izhaja iz njunih odločitev o družbeno ali politično pomembnih temah, tega tudi ne eden ne drugi ne skrivata.

Barbara Zobec bi tako bila še tretja članica devetčlanskega ustavnega sodišča, ki bi odločala neposredno po željah ene same politične stranke. Tudi to ni subjektivna ocena, njene odločitve v vlogi vrhovne sodnice to potrjujejo. Zanimiva je tudi morda še ena podrobnost. Pred leti, v času afere Patria, se je na enem izmed shodov pred vrhovnim sodiščem (to je potrdilo pravnomočno obsodbo zoper Janšo, pozneje pa jo je razveljavilo tedaj nesporno večinsko SDS naklonjeno ustavno sodišče) pojavila velika fotografija Janše z nekdanjo ukrajinsko predsednico vlade Julijo Timošenko. Slednja uradno velja za enega izmed obrazov ukrajinske pomladi, ki so jo zatrle stare »prokomunistične« sile. Fotografijo je na shodu nosil Žiga Schäffer, sin vrhovne sodnice Barbare Zobec.

Predsednik republike namreč lahko, v primeru, da glede prijavljenih kandidatov ni zadostnega soglasja parlamentarnih strank, sam poišče primernega kandidata ali kandidatko, ki se na razpis ni prijavil oziroma prijavila.

Iz povedanega sledi, da bi se morda Zobčeva kateri od koalicijskih strank lahko zdela sporna, preveč strankarska kandidatka za ustavno sodnico. Če bi se to zgodilo, verjetno tudi noben drug od prijavljenih kandidatov ne bi dobil zadostne podpore, saj ne bi dobil podpore SDS. Da bi se nekatere koalicijske in nekatere opozicijske stranke zedinile o kakem drugem kandidatu in ga izvolile mimo volje SDS, se zdi malo verjetno. Čeprav ne gre za nemogoč scenarij, bi to verjetno pomenilo konec koalicije, kar pa ni v interesu nobeni od koalicijskih strank.

A rešitev za to morebitno težavo je že znana. Na razpis se namreč ni prijavila Verica Trstenjak, ki jo je za ustavno sodnico SDS pred časom že predlagala, a na koncu ni bila izvoljena. Čeprav gre, kot v primeru Zobčeve, za očitno povsem strankarsko kandidatko, pa Trstenjakova nima tako očitno težke politične prtljage in bi zato utegnila biti (bolj) sprejemljiva tudi za preostale koalicijske stranke. Predsednik republike namreč lahko, v primeru, da glede prijavljenih kandidatov ni zadostnega soglasja parlamentarnih strank, sam poišče primernega kandidata ali kandidatko, ki se na razpis ni prijavil oziroma prijavila. To je Borut Pahor pred časom že storil, ko je za kandidaturo mimo razpisa nagovoril sedanjega ustavnega sodnika Marijana Pavčnika. Bo tokrat nagovoril Verico Trstenjak?