Môra glasbene industrije

Zaradi pandemije koronavirusne bolezni in prepovedi javnega zbiranja, s katero naj bi zajezili širjenje okužb, so se pri nas in tudi drugod po svetu koncertna prizorišča zaprla, glasbeni festivali pa so odpovedani. Začasno so odpovedane vse glasbene prireditve: od butičnih in alternativnih koncertov prek klubskih dogodkov, koncertov klasične glasbe in uličnih nastopov do množično obiskanih festivalov in velikih koncertnih spektaklov. Ohromljena je celotna glasbena panoga: brez temeljnega vira dohodka so ostali glasbeniki, didžeji, producenti in inženirji zvoka, množica zaposlenih v infrastrukturi koncertnih prizorišč, menedžerji, promotorji, založniki, booking agenti, roadiji, tehniki in številni drugi, ki živijo od glasbenih prireditev. Koncerti so zrak in voda glasbene scene, ki je te dni žejna in ne pride do sape. Kot pravi krizno združenje slovenskih glasbenih organizacij in festivalov, se je »celoten svetovni glasbeni ekosistem spričo viralne krize v zgolj nekaj tednih znašel pred popolnim kolapsom«.

Že od vzpona piratstva na prelomu tisočletja se niti visokokategorni glasbeniki ne morejo več zanesti na dobiček od prodaje plošč, kaj šele neodvisni in underground izvajalci. V dobi spletnega pretakanja glasbe so živi nastopi še toliko pomembnejši, saj avtor glasbe od spletnega pretoka albuma na platformah, kot so denimo Spotify, Apple Music, Tidal in Deezer, dobi zgolj miniaturen košček centa. Poleg odpovedi turnej in prekinitve delovanja koncertnih prizorišč pa je pandemija koronavirusne bolezni povzročila tudi opazno zmanjšanje spletnega pretakanja glasbe in digitalne prodaje plošč.

Ker so glasbeniki finančno odvisni od turnej, te dni opažamo množično prestavljanje datumov izidov novih studijskih izdelkov: ne zgolj, da so ob zaslužek zaradi nezmožnosti javnega nastopanja, tudi plošče bi bile v času koronske krize deležne veliko manjše pozornosti, kot bi jo pritegnile sicer. Prestavljanje datumov izida pa je najpogostejše v mainstreamu, neodvisni izvajalci v zatonu izdaj uveljavljenih izvajalcev vidijo priložnost za pridobitev večje medijske pozornosti, prav tako imajo v samoizolaciji več časa za ustvarjanje, zato je na indie sceni opazen porast diskografske produktivnosti. Nekatere platforme za distribucijo glasbe poročajo celo o 300-odstotnem povečanju števila glasbenih izdelkov, ki jih producirajo neodvisni izvajalci. V znak solidarnosti z neodvisneži se spletna trgovina Bandcamp, ena najpravičnejših tovrstnih platform, na katerih takih izvajalcev kar mrgoli, vsak prvi petek v mesecu odreče deležu, ki si ga sicer vzame od prodaje plošč: na prvi »dobrodelni« petek so njeni uporabniki za glasbo neodvisnih izvajalcev zapravili kar 4,3 milijona ameriških dolarjev, ki so se stekli neposredno v žepe glasbenikov in neodvisnih založb.

Zaradi nezmožnosti koncertiranja je splet te dni preplavljen z živimi prenosi glasbenih nastopov. Tako kot so se službeni sestanki spremenili v videokonference in videoklice, so se tudi glasbeniki in koncertna prizorišča preselili na splet, kjer nastopajo bodisi zato, da zbirajo sredstva zase ali v dobrodelne namene, ali zato, da razočaranim oboževalcem, ki zaradi pandemije niso mogli na njihov koncert, ponudijo tolažbo. Tako tudi ohranjajo stik z občinstvom ali ga spodbujajo, naj ostane doma. Glasbo izvajajo v udobju lastnega doma ali studia in pri tem pogosto prosijo za prostovoljne prispevke, a to je model, ki nikakor ni trajnosten, poleg tega je v tolikšnem obsegu preplavil družabna omrežja, da počasi postaja nekoliko nadležen.

Ker je ponovni zagon gospodarstva treba izvajati postopoma, nekateri zdravstveni strokovnjaki pravijo, da bodo velike prireditve lahko spet potekale šele jeseni 2021.

Ustvarjalna produktivnost do zdaj manj opaženih glasbenikov, enotnost glasbene scene in solidarnost človekoljubnih glasbenih organizacij pa so verjetno edine svetle točke v glasbeni panogi v času koronske krize. Tako kot v marsikateri drugi gospodarski panogi tudi v glasbi te dni vladajo izredne razmere, pri katerih je najbolj skrb zbujajoče to, da je za zdaj še precej nejasno, kdaj se bodo sploh končale. Množično obiskane prireditve – ne zgolj koncerti, klubski dogodki in festivali, temveč tudi denimo športne prireditve in konference – so med zadnjimi, ki bodo ponovno zaživele. Koncerte in turneje, ki bi morali biti spomladi in poleti, organizatorji in izvajalci prestavljajo na zgodnjo jesen, nekateri celo na pozno poletje, v čemer marsikdo vidi optimizem, saj še ni jasno, ali bodo takrat že lahko izvedeni. Klubi na Ibizi, španskem otoku partyjev, so zagnali trženjsko kampanjo, ki jesen promovira kot novo pomlad; takrat naj bi tech-house žurerji »praznovali konec morastih sanj«. Če bodo koncertna prizorišča in klubi že poleti odprli vrata, bo konkurenca ponudbe prireditev izjemno huda; če se bomo lahko množično zbirali že avgusta, se bo časovno prekrivalo nešteto prireditev, ki bodo skušale iz konca poletja iztisniti, kar se bo dalo.

Morda pa se je letošnja koncertna sezona končala že zgodaj spomladi. Svetovna koncertna scena bo zaradi koronavirusa pretrpela milijardne izgube. Tudi če bi bila zajezitev bolezni dovolj uspešna, da bi oblasti dovolile prirejanje velikih glasbenih prireditev, je vprašanje, ali bodo glasbeniki lahko potovali, saj svet pri potovalnih omejitvah ne bo enoten, zato glasbeniki za zdaj odpovedujejo turneje. Večji slovenski festivali, kot sta denimo tolminska spektakla MetalDays in Punk Rock Holiday, sta že prestavljena na prihodnje leto. Organizatorji so sporočili, da bodo skušali letošnja seznama nastopajočih – kolikor bo mogoče – preslikati v leto 2021. Odpovedana je bila tudi jubilejna, 15. izvedba priljubljenega zagrebškega festivala INmusic, ki naj bi potekal konec junija. Nekateri poletni festivali so še vedno načrtovani, a z vsakim dnevom, ki mine, je manj in manj optimizma in izvedba se zdi vse manj mogoča.

Če festival ali koncert ni odpovedan, temveč je le prestavljen na nov termin, pa je lahko to za tiste, ki so vstopnico že kupili, hud udarec po žepu: vstopnice veljajo za nove datume, na katere so prireditve prestavljene, toda težava je v tem, da se jih marsikdo takrat zaradi takšnih in drugačnih razlogov ne bo mogel udeležiti, ni pa zagotovljeno niti, ali bodo na nadomestni izvedbi festivala nastopili izvajalci, zaradi katerih je nekdo kupil vstopnico. Številni zato od organizatorjev zahtevajo vračilo kupnine, vendar se mu nekateri organizatorji in ponudniki vstopnic spretno izogibajo: namesto vračila denarja ponujajo t. i. vavčerje oziroma dobropis. Ticketmaster, podjetje, ki ima v ZDA – in onstran njihovih meja – monopol nad prodajo vstopnic za glasbene prireditve, je čez noč zvito spremenil pogoje delovanja tako, da ima občinstvo pravico do zahteve po vračilu denarja zgolj za odpovedane prireditve. Podjetje zdaj zadržuje dve milijardi ameriških dolarjev, ki so jih glasbeni privrženci vložili v več kot 55 tisoč prireditev, te pa so zaradi pandemije prestavljene bodisi za nedoločen čas bodisi na datume, na katere jih morda sploh še ne bodo mogli izpeljati.

Ohromljena je celotna glasbena panoga: svetovni glasbeni ekosistem se je spričo viralne krize v zgolj nekaj tednih znašel pred popolnim kolapsom.

V ZDA, kjer se zdi pandemija koronavirusne bolezni še veliko bolj neprizanesljiva kot v Evropi, so izjemno črnogledi: nekateri zdravstveni strokovnjaki pravijo, da bodo velike prireditve lahko ponovno potekale šele jeseni 2021. Kot je za časnik New York Times povedal Zeke Emanuel, vodja zdravstvenega inštituta na Univerzi v Pensilvaniji, je težava v tem, da »ne moreš kar preklopiti stikala in odpreti celotne družbe. To preprosto ne bo delovalo – virus se bo zagotovo vrnil na najhujši način.« Dodaja, da je treba »ponovni zagon gospodarstva izvajati postopoma«. Množično obiskane prireditve so po njegovem mnenju zadnja stvar, ki smo je vajeni iz svojega »prejšnjega« življenja in se bo vrnila v naše novo, postkoronsko življenje.

K »izredni in trajnostni podpori za zaščito glasbene panoge« po zgledu evropskih združenj in mrež glasbenih avtorjev, ki so podpisali poziv k ukrepanju za zaščito glasbene industrije, enotno poziva tudi 27 slovenskih glasbenih organizacij. Med njimi so denimo Akademija za glasbo, Kino Šiška, Festival Jazz Cerkno, Druga godba, Društvo slovenskih skladateljev in številni drugi. Na »Vlado Republike Slovenije, slovenske evroposlance, pristojna resorna ministrstva in organe« so naslovile poziv k reševanju glasbene panoge: želijo, da »se področju kulture nameni posebna obravnava znotraj oblikovanja ukrepov za premoščanje nastale krize in njenih posledic«. Združenje meni, da bi morala Slovenija povečati proračun, namenjen kulturi, hkrati pa poziva »k trajnostni javni podpori glasbeni umetnosti«, posebej pa poudarja pobudo, da vlada »ustvarjalnemu sektorju omogoči hiter in celovit dostop do strukturnih sredstev, razpoložljivih v sklopu naložbene pobude EU Coronavirus Response Investment, ki omogoča kritje kratkoročne škode«.