Izak Košir, STA

 |  Svet

Ta sistem temelji na izkoriščanju ljudi in narave

Strokovnjaki v javnem pismu podpirajo odrast kot pot iz gospodarske krize, ki so jo povzročili ukrepi za zajezitev epidemije novega koronavirusa

Grafit, ki promovira odrast

Grafit, ki promovira odrast
© Paul Sableman / Flickr

Več kot 1000 strokovnjakov in 66 organizacij iz vsega sveta je objavilo pismo, v katerem pozivajo vlade k trajnostni odrasti kot načinu za spopadanje s koronavirusno krizo. S trajnostno odrastjo lahko zgradimo socialno pravičnejši in bolj trajnosten sistem ter preprečimo nadaljnje krize, so prepričani.

Nacionalne in mednarodne institucije, civilna družba ter gospodarski akterji v pismu pozivajo, naj države v svojih prizadevanjih za obvladovanje trenutne recesije upoštevajo pet načel, da naslovijo trenutne socialne in okoljske težave, so sporočili iz Društva za sonaraven razvoj Focus.

Vlade pozivajo k odrasti - načrtnemu, vendar prilagodljivemu, trajnostnemu in pravičnemu zmanjšanju obsega gospodarstva, ki bo privedlo do prihodnosti, "v kateri bomo lahko živeli bolje z manj".

"Podpisniki odsvetujejo slepo vero v tržne sile ter zavračajo prizadevanje za 'zeleno rast' in ločevanje izpustov od BDP kot glavni strategiji za reševanje okoljskih in družbenih težav," so zapisali v društvu.

"Kriza, ki jo je sprožil koronavirus, je že razkrila številne slabosti našega kapitalističnega gospodarstva, ki je obsedeno z rastjo: negotovost za mnoge, zdravstveni sistemi, ki so bili uničeni z leti varčevalnih ukrepov, in podcenjenost nekaterih najpomembnejših poklicev. Ta sistem, ki temelji na izkoriščanju ljudi in narave, je veljal za t. i. normalnost - toda ta t. i. normalnost je bila že v bistvu kriza," so opozorili.

"Kriza, ki jo je sprožil koronavirus, je že razkrila številne slabosti našega kapitalističnega gospodarstva, ki je obsedeno z rastjo: negotovost za mnoge, zdravstveni sistemi, ki so bili uničeni z leti varčevalnih ukrepov, in podcenjenost nekaterih najpomembnejših poklicev."

Desetletja sta bili po njihovih besedah glavni strategiji prepuščanje gospodarske redistribucije tržnim silam ter zaščita okolja z ločevanjem izpustov od BDP in zeleno rastjo. To ni delovalo in tudi v prihodnje ne bo, so prepričani.

Podpisniki za oživitev gospodarstva in kot osnovo za ustvarjanje pravične družbe predlagajo pet načel. To so postavitev življenja v središče gospodarskih sistemov, radikalno prevrednotenje dela, potrebnega za dobro življenje vseh, organiziranje družbe okoli zagotavljanja nujnih dobrin in storitev, demokratizacija družbe ter utemeljitev političnih in gospodarskih sistemov na načelu solidarnosti.

"Trenutna gospodarska recesija ni odrast, čeprav jo nekateri zavajajoče imenujejo tako. Odrast pomeni učinkovito naslavljanje vseh temeljnih potreb ne glede na to, ali gospodarstvo raste. Če bi že imeli sprejete politike in ukrepe za to, bi lahko velik del gospodarstva zaprli za več mesecev in vsi še vedno imeli dovolj hrane, bivališče in zdravstveno varstvo. Gospodarska kriza, ki jo povzroča covid-19, je povezana z našo odvisnostjo od rasti," so še izpostavili.

"Odrast pomeni učinkovito naslavljanje vseh temeljnih potreb ne glede na to, ali gospodarstvo raste. Če bi že imeli sprejete politike in ukrepe za to, bi lahko velik del gospodarstva zaprli za več mesecev in vsi še vedno imeli dovolj hrane, bivališče in zdravstveno varstvo. Gospodarska kriza, ki jo povzroča covid-19, je povezana z našo odvisnostjo od rasti."

Vse ljudi so še pozvali, naj zahtevajo odprto razpravo o tem, kako bi lahko po koncu koronavirusne krize drugače zastavili gospodarstva in družbe.

Javno pismo objavljamo spodaj v celoti.

Odrast: Nove korenine za gospodarstvo

Ponovno osmisliti prihodnost po korona krizi

Pandemija koronavirusa je vzela že nešteto življenj in negotovo ostaja, kako se bo razvijala v prihodnosti. Medtem ko se delavci v zdravstvu in temeljni družbeni preskrbi v prvih vrstah borijo proti širjenju virusa, skrbijo za bolne in zagotavljajo, da najnujnejše dejavnosti tečejo naprej, se je velik del gospodarstva ustavil. Medtem ko mnoge ljudi zaradi trenutnega stanja preveva tesnoba in bolečina ter skrb za naše najbližje in skupnosti, del katerih smo, je to tudi trenutek za skupno predlaganje novih idej.

Kriza, ki jo je sprožil koronavirus, je razkrila mnoge slabosti kapitalističnega gospodarstva, obsedenega z rastjo – negotovost za mnoge, okrnjeni zdravstveni sistemi zaradi let varčevalnih politik in podcenjevanje nekaterih najpomembnejših poklicev. Ta sistem, ukoreninjen v izkoriščanju ljudi in narave, ki je močno nagnjen h krizam, je kljub vsemu ocenjen kot normalen. Čeprav svetovno gospodarstvo proizvaja več kot kdajkoli prej, spodleti pri skrbi za ljudi in planet – namesto tega se bogastvo kopiči, planet pa je opustošen. Milijoni otrok vsako leto umrejo zaradi preprečljivih vzrokov, 820 milijonov ljudi je podhranjenih, uničujejo se biotska raznovrstnost in ekosistemi, količina toplogrednih plinov pa še naprej narašča, kar vodi v silovite antropogene podnebne spremembe, ki se izražajo v dvigu morske gladine, uničujočih nevihtah, sušah in požarih, ki požirajo celotne pokrajine.

Glavna strategija za boj proti tem problemom je desetletja bila prepuščanje ekonomske distribucije pretežno tržnim silam ter zmanjšanje ekološke degradacije prek razvezave (angl. “decoupling”) in zelene rasti. To ni delovalo. Sedaj imamo priložnost graditi na izkušnjah s korona krizo: od novih cvetočih oblik sodelovanja in solidarnosti do širokega spoštovanja temeljnih družbenih storitev, kot so zdravstveno varstvo, skrbstveno delo, oskrba s prehrano in odvoz odpadkov. Pandemija je privedla tudi do vladnih ukrepov, kakršnih v sodobnem mirovnem času ne pomnimo, ki so pokazali, kaj je mogoče, ko obstaja volja za ukrepanje: brezpogojna prerazporeditev proračunov, mobilizacija in prerazporeditev denarja, hitra širitev sistemov socialne varnosti ter stanovanja za brezdomce.

Hkrati se moramo zavedati problematičnih avtoritarnih tendenc v porastu, kot so množični nadzor in invazivne tehnologije, zapiranje meja, omejevanje pravice do zbiranja ter izkoriščanje krize za krizni kapitalizem (angl. “disaster capitalism”). Takšnim dinamikam se moramo odločno upreti, vendar se ne smemo ustaviti zgolj pri tem. Za začetek prehoda v smeri radikalno drugačne družbe predlagamo, da moramo, namesto da bi obupano poskušali znova zagnati uničevalni stroj rasti, graditi na lekcijah iz preteklosti ter obilici socialnih in solidarnostnih pobud, ki so v zadnjih mesecih vzniknile po vsem svetu. V nasprotju s finančno krizo leta 2008 moramo rešiti ljudi in planet, ne korporacij, in izstopiti iz te krize z ukrepi zadostnosti, ne varčevanja.

Podpisniki tega pisma ponujamo pet načel za ozdravitev našega gospodarstva in osnovo za ustvarjanje pravične družbe. Da bi razvili nove korenine za gospodarstvo, ki deluje za vse, moramo:

1) Postaviti življenje v središče naših gospodarskih sistemov.

Namesto gospodarske rasti in potratne proizvodnje moramo v središče svojih prizadevanj postaviti življenje in blaginjo. Medtem ko je potrebno nekatere gospodarske panoge, kot so proizvodnja fosilnih goriv, vojska in oglaševanje, čim hitreje postopoma odpraviti, moramo spodbujati druge, kot so zdravstveno varstvo, izobraževanje, obnovljiva energija in ekološko kmetijstvo.

2) Radikalno premisliti, koliko in kakšno delo je potrebno za dobro življenje za vse.

Več pozornosti moramo nameniti skrbstvenemu delu in ustrezno vrednotiti poklice, ki so se med krizo izkazali za bistvene. Da bi zagotovili pravičen prehod, delavci iz uničujočih industrij potrebujejo dostop do usposabljanj za nove vrste dela, ki je regenerativno in čistejše. Na splošno moramo skrajšati delovni čas in uvesti sheme delitve dela.

3) Organizirati družbo okoli zagotavljanja temeljnih dobrin in storitev.

Medtem ko moramo zmanjšati potratno porabo in potovanja, moramo osnovne človeške potrebe, kot so pravica do hrane, stanovanja in izobraževanja, zagotoviti za vse prek univerzalnih temeljnih storitev ali shem univerzalnega temeljnega dohodka. Poleg tega je potrebno demokratično določiti in uvesti minimalni in maksimalni dohodek.

4) Demokratizirati družbo.

To pomeni omogočiti vsem ljudem, da sodelujejo pri odločitvah, ki vplivajo na njihovo življenje. Zlasti pomeni večjo participacijo marginaliziranih skupin družbe ter vključevanje feminističnih načel v politiko in gospodarski sistem. Moč globalnih korporacij in finančnega sektorja je potrebno drastično zmanjšati z demokratičnim lastništvom in nadzorom. Sektorje, povezane s temeljnimi potrebami, kot so energija, hrana, stanovanje, zdravstvo in izobraževanje, je potrebno izvzeti iz tržne logike in dobičkarstva, ali z drugima besedama – odkomodificirati in odfinancializirati. Spodbujati je potrebno gospodarske dejavnosti, ki temeljijo na sodelovanju, na primer delavske zadruge.

5) Politične in gospodarske sisteme osnovati na načelu solidarnosti.

Prerazporeditev in pravičnost – transnacionalna, medsektorska in medgeneracijska – morata biti podlaga za spravo med sedanjimi in prihodnjimi generacijami, družbenimi skupinami znotraj držav, prav tako pa med državami globalnega juga in globalnega severa. Zlasti globalni sever mora prekiniti s sedanjimi oblikami izkoriščanja in zagotoviti odškodnine za pretekle. Hitro socialno-ekološko preobrazbo mora voditi načelo podnebne pravičnosti.

Dokler bomo imeli gospodarski sistem, ki je odvisen od rasti, bo recesija uničujoča. Svet namesto tega potrebuje Odrast – načrtovano vendar prilagodljivo, trajnostno in pravično zmanjšanje obsega gospodarstva, ki vodi v prihodnost, v kateri lahko živimo bolje z manj. Trenutna kriza je za mnoge brutalna, najbolj je prizadela najbolj ranljive, daje pa nam tudi priložnost za refleksijo in premislek. Lahko nam pomaga zavedati se, kaj je resnično pomembno, hkrati pa je prikazala nešteto potencialov, na katerih je potrebno graditi. Odrast kot gibanje in koncept premišlja te probleme že več kot desetletje in ponuja dosleden okvir za ponovno osmišljanje družbe na podlagi drugih vrednot, kot so trajnostnost, solidarnost, pravičnost, sožitje, neposredna demokracija in uživanje v življenju.

Pridružite se nam v teh razpravah ter delite svoje ideje na Konferenci o odrasti 2020 na Dunaju in ob globalnem dnevu odrasti. Zgradimo nameren in osvobodilni izhod iz odvisnosti od rasti, skupaj!

V solidarnosti,

Delovna skupina odprtega pisma: Nathan Barlow, Ekaterina Chertkovskaya, Manuel Grebenjak, Vincent Liegey, François Schneider, Tone Smith, Sam Bliss, Constanza Hepp, Max Hollweg, Christian Kerschner, Andro Rilović, Pierre Smith Khanna, Joëlle Saey-Volckrick

To pismo je rezultat sodelovalnega procesa znotraj mednarodne mreže razraščanja. Podpisalo ga je več kot 1.100 strokovnjakov in več kot 70 organizacij iz več kot 60 držav.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.