Levi in desni statistiki

Bojana Nastava, zdaj že nekdanjega generalnega direktorja državnega statističnega urada (Surs), so prejšnji torek iz kabineta predsednika vlade poklicali na sestanek. Na njem je vpričo nekaterih ministrov, Zdravka Počivalška, Tomaža Gantarja, Andreja Širclja in tudi Mateja Tonina, ki sicer uradno na sestanek menda ni bil povabljen, predstavil statistične podatke, iz katerih je bilo mogoče sklepati o posledicah epidemije. Sestanek, neke vrste koalicijsko srečanje, naj bi minil v pozitivnem razpoloženju. Čez dva dni pa je prijatelj Nastavu poslal spletno bližnjico do vladnega odloka, po katerem sodeč ga je vlada na dopisni seji razrešila s položaja in zamenjala s Tomažem Smrekarjem.

Slovenski statistični urad je doslej užival velik ugled doma in v tujini. To pa je največ, kar šteje: zaupanje v podatke, ki jih urad objavlja. Ko tega temeljnega zaupanja ni več, lahko sledi katastrofa. To se je zgodilo v Grčiji, kjer je statistični urad leta 2009 manipuliral z ocenami primanjkljaja. Iz države so na začetku leta 2009 sporočili, da bo letni primanjkljaj 3,7 odstotka, čez nekaj mesecev pa so podatek popravili na 12,5 odstotka BDP. Informacija je tako osupnila druge države evroobmočja in mednarodne ustanove, da so obresti na grški dolg začele naglo rasti, to pa je povzročilo gospodarsko krizo. Kot pravi Nastav, je to ključno: »Največ, kar ima Surs, je zaupanje v podatke in neodvisnost institucije.« Od tega zaupanja so odvisni vsi drugi državni ukrepi in odločitve.

Neodvisnost Sursa je bila poleg tega tudi ena od zahtev EU, preden se je naša država pridružila uniji. V 11. členu zakona o Sursu piše, da »nihče ne more generalnemu direktorju urada dajati obvezujočih napotkov, ki bi se nanašali na strokovna vprašanja«. Ko je leta 2001 Slovenija spreminjala zakon o Sursu, je morala po navodilih Eurostata mandat direktorju podaljšati s štirih let na pet, da se ne ujema z vsakokratnimi volitvami. A vlada Janeza Janše je že v preteklosti pri tem hodila po robu. Prva in druga vlada Janeza Janše naj bi bili zahtevali in tudi dobili tako imenovani predhodni dostop do ključnih Sursovih podatkov. Surs naj bi bil 24 ur pred objavo ključnih podatkov, kot je podatek o BDP ali inflaciji, z njimi seznanil predsednika vlade in nekaj ministrov ter predstojnika vladnega makroekonomskega urada in Banke Slovenije. Ker tako ravnanje ni bilo povsem v skladu z načelom neodvisnosti Sursa in zagotovljenim enakim dostopom do podatkov vseh uporabnikov po 50. členu, so ga kmalu za tem, ko je Janša nehal biti predsednik vlade, opustili.

Tomaž Smrekar, s katerim je ta teden vlada zamenjala Nastava, je sicer strokovnjak, ki zelo dobro pozna delovanje Sursa. A dvom o njegovi neodvisnosti se zdaj poraja zaradi načina, na katerega je bil imenovan. Vlada je tokrat prvič predčasno zamenjala direktorja državnega statističnega urada, in to ne da bi navedla razlog. Dr. Anuška Ferligoj, predsednica Statističnega sveta, je zato predlagala čimprejšnji sklic seje sveta, na kateri bi razjasnili, ali je bila razrešitev izpeljana v skladu z zakonodajo. V 10. členu zakona o državni statistiki namreč piše, da je generalni direktor urada lahko predčasno razrešen le, če vlada ugotovi, da je zaradi neustreznih organizacijskih rešitev prišlo do večjih motenj pri delu Sursa.

Nihče pa ne ve, kakšne neustrezne organizacijske rešitve naj bi bile vzrok za zamenjavo Nastava.