Boj za preživetje

Čeprav so vladni veljaki možnost prejemanja nadomestila za čakanje na delo doma podaljšali do jeseni, so samozaposleni v kulturi z junijem ostali brez pravice do nadomestila v znesku 700 evrov, za katero so lahko zaprosili aprila in maja. Poleg tega so se ta teden možnosti za izpeljavo kulturnih prireditev spet zmanjšale. Omejitev zbiranja se je s 500 spustila nazaj na največ 50 udeležencev, razen v primerih, za katere bo NIJZ posebej odredil, da je zbiranje mogoče. Tudi julij bo zato ostal kulturno podhranjen mesec. O tem je v prispevku za Odzven, spletno revijo o glasbi, že razpravljal umetniški vodja Gledališča Glej, režiser Jure Novak: »Stožic ne razprodaš v enem tednu, klubski in festivalski dogodki pa so obiskani na podlagi rednega, stalnega in dolgotrajnega dobrega kuriranja. Še gostinci, sicer prav tako izredno prizadeti med epidemijo, so si v zadnjih tednih lahko nekoliko opomogli. Koliko koncertov pa se je izpeljalo junija letos? V primerjavi z lanskim letom? Ne vem, kako boste preživeli. Mislim, vem. Boste. Nekako. Zase obljubim, da bom še bolj pridno kupoval albume in obiskoval koncerte. Vi pa morate resno premisliti, ali ni trenutna kriza samo pokazala, kako zelo nevzdržen je vaš tipični produkcijski model. In stopiti skupaj in doseči spremembe.«

Kaj sploh še preostane kulturi? V tujini so izkušnje različne. Na pot preizkušanja alternativnih praks preživetja je med epidemijo stopil tudi bruseljski večnamenski kulturni prostor C12. Pred tem so se v njem vrstile najrazličnejše prireditve, kot so klubski večeri, nastopi v živo, gledališke in plesne predstave, art performansi, dnevi tetoviranja in avdiovizualne noči. Prostor je zaprt od 8. marca in odprtja še ne pričakuje. V izogib popolnemu zaprtju kluba se je ta odločil za donacijsko kampanjo v višini 50 tisoč evrov, ki bi mu omogočila pokritje fiksnih stroškov. Nabirka denarja je trajala od sredine maja do konca junija, vnaprej določeni znesek pa je bil v tem času celo presežen. Množicanja se je klub lotil skupaj s skupnostjo umetnikov, s katerimi je v preteklosti že sodeloval, na voljo pa je bila možnost zgolj finančne donacije ali spletnega nakupa umetniških del in promocijskega gradiva. Donatorji so tako imeli možnost kupiti majico, vstopnico za neomejen vstop na prireditve v prvem mesecu ali letu po ponovnem odprtju prostora, reklamne plakate že izpeljanih prireditev, knjigo fotografij hišnega fotografa, fotografiranje v prostorih kluba v izvedbi poklicnih fotografov, umetniški print treh bruseljskih umetnikov, večerjo v klubu za 10 do 12 ljudi, prireditev za 10 do 100 ljudi, delavnico DJ-anja, delavnico ustvarjanja skladbe, delavnico studijskega miksanja ali platneno vrečko. Vnaprejšnje kupovanje vstopnic prek spleta so omogočili tudi v nemalo klubih po vsej Evropi.

V Sloveniji so večnamenski prostori večinoma manjši od C12, v času epidemije pa so uporabljali predvsem video pretočne vsebine, kot so DJ-večeri prek spleta ali okrogle mize, kakor so to brezplačno počeli v ljubljanskem Pritličju. V Kinu Šiška so prireditve podkrepili celo z večjo snemalno ekipo, ki je od začetka maja posnela 16 prireditev, na 13 od njih so omogočili donacije. Do 21. junija si je spletne koncerte ogledalo 28.360 gledalcev. Ogled je bil brezplačen, nastopajoče je honoriral Kino Šiška. Dodatna podpora v skupni višini 2148,61 evra, ki so jo zbrali z donacijami gledalcev, je bila namenjena zunanjim organizatorjem prireditev in nastopajočim. Pod njihovim pokroviteljstvom je sicer tudi razstavni prostor Dobra vaga, ki razstavljena umetniška dela prodaja »na kilograme«. Po besedah Roka Avbarja, vodje odnosov z javnostjo pri Kinu Šiška, je bila Dobra vaga med epidemijo zaprta, prodaja del pa naj bi se že prvi teden po odprtju začela vračati v stare tirnice. Napovedal je tudi, da je zdaj že stekel projekt spletne trgovine, ki se bo odprla prihodnji torek.

Za prodajo promocijskega gradiva se je zaradi pomanjkanja sredstev med epidemijo odločil tudi Radio Študent. Novo spletno trgovino pa načrtujejo v Mednarodnem grafičnem likovnem centru. Večina prodanih grafik in publikacij izhaja iz njihove lastne produkcije, zato je ta znesek pripadel MGLC. Umetniki dobijo le vnaprej dogovorjeni delež vsote, določen za konsignacijsko prodajo. Oba javna zavoda torej delujeta tudi v finančno dobro umetnikov.

V Sloveniji množicanje prek spleta ni najbolje razvito, pravzaprav je bila pred epidemijo še prodaja prek spleta pod evropskim povprečjem. Vseeno bruseljski primer kaže mogoče rešitve, če bi pristojni spet vpeljali strožje ukrepe.