Film / Da 5 Bloods

zelo za

Black Lives Matter.

Brez vojne ni denarja, brez denarja ni vojne, zato se vojne nikoli ne končajo. Takšna je tudi vietnamska vojna. Spomnite se le, kako so Ramba – ali pa Chucka Norrisa – pošiljali v Vietnam, da bi končno dobil vojno, ki so jo Američani izgubili. Tokrat, v Leejevem robustnem distopičnem eposu Da 5 Bloods, se v moderni Vietnam odpravijo štirje temnopolti vietnamski veterani, Paul (Delroy Lindo), Otis (Clarke Peters), Eddie (Norm Lewis) in Melvin (Isiah Whitlock Jr.), ki pa hitro opazijo, da Vietnam preplavljajo ameriški brendi in ameriške verige, zato eden izmed njih pripomni, da Ameriki v Vietnam sploh ne bi bilo treba z orožjem – samo verige fast-food restavracij, kot sta McDonald’s in Pizza Hut, bi tam odprla, pa bi zmagala. Vsi štirje so upokojeni proletarci, toda ideološko so razdeljeni – Paul je navijač Donalda Trumpa.

Na meji hoče zid, na glavi ima rdečo kapo z rasističnim sloganom “Naredimo Ameriko spet veliko”. V Vietnam pa niso prišli turistično – nekje globoko v džungli se skriva zaklad: zlatih palic, s katerimi je skušala Cia med vojno podkupiti Vietnamce, so se polastili Paul in tovariši, ki so jih hoteli kot reparacije razdeliti med temnopolto skupnost, a so potem obtičale tam, sredi džungle. Paul in tovariši si jih hočejo zdaj “pošteno” razdeliti (vsak hoče svoj delež), tako da so videti po malem kot citat Zaklada Sierra Madre, po malem pa kot parafraza Apokalipse danes. Polkovnika Kurtza nadomešča njihov poveljnik, mitski Stormin’ Norman (Chadwick Boseman), ki je “izginil” v džungli. Spike Lee jih v flešbeke – v žarišče vietnamske vojne – pošlje brez pomlajevalnih tehnik, s čimer poudari, da se vojne nikoli ne končajo. In ko liki neposredno nagovarjajo kamero (“nas”) in ko film apostrofira vse etape boja za državljanske pravice, od Martina Lutherja Kinga in Muhammada Alija do verzov Langstona Hughesa in gibanja Black Lives Matter, se zdi, da gledamo film, ki ga je posnelo protestno gibanje. (Netflix)