Znan obraz ima svojo (represivno) ceno

Pred dnevi je pošto s »prijaznim« povabilom, naj se izreče glede dejstev in okoliščin prekrška, od zdravstvenega inšpektorata dobil igralec in režiser Primož Ekart. Na enem izmed protivladnih protestov naj bi bil kršil vladni odlok, ki prepoveduje zbiranje ljudi na javnih mestih, za kršenje pa je zagrožena kazen od 400 do 4000 evrov. Šlo je za shod kulturnikov pred ministrstvom za kulturo pred skoraj dvema mesecema, točneje 26. maja. Bistveno vprašanje pri tem je, kako je policiji Ekarta sploh uspelo umestiti na kraj dogodka.

Na policiji pojasnjujejo, da je bil na tisti dan ob tisti uri pred ministrstvom za kulturo »skladno z zakonom izveden identifikacijski postopek s štirimi osebami, ki so kršile omenjeni odlok, in je bil o tem obveščen pristojni zdravstveni inšpektorat«. A policija Ekarta doslej na protestih še nikoli ni »legitimirala« oziroma pri njem opravila identifikacijskega postopka, čeprav se je protestov že nekajkrat udeležil.

Ko so na policiji izvedeli za ta podatek, so pomembno spremenili svoje videnje dejstev in okoliščin tistega dne: »V konkretnem primeru so policisti ugotovili elemente prekrška pri štirih osebah, ki so stale skupaj in kljub opozorilu niso upoštevale določbe odloka o začasni splošni prepovedi gibanja in zbiranja ljudi na javnih mestih in površinah v Republiki Sloveniji. Policisti so osebe v postopku prepoznali, zaradi česar niso šli v konkreten postopek ugotavljanja identitete.«

Ekart pojasnjuje, da tudi nič od zapisanega v spremenjeni policijski verziji dogodkov ne drži. Opozarja, da na dan in ob uri, na katero se sklicuje policija, ni bil na kraju »zločina«.

Edina preostala možnost, kako bi policija igralca lahko umestila na javni shod (če ne na tega, pa na katerega drugega), je s fotografij in videoposnetkov, ki jih policisti na kraju posnamejo sami, in z javno objavljenih fotografij drugih oseb. Na to kažeta tudi nekonsistentnost izjav policije v tem primeru in »iskanje« zakonske podlage za ravnanje, ki ga policiji veljavna zakonodaja ne omogoča. Policija sme obdelovati fotografije in posnetke posameznikov »le v primeru pregona kaznivih dejanj, poleg tega pa se terja tudi spoštovanje strogega načela sorazmernosti«, kot je nedavno pojasnila informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik. Nikakor pa policija tega ne sme početi, ko gre za postopek o prekršku in identifikacijo domnevnih storilcev prekrškov.

Verjetno je prav zato notranji minister Aleš Hojs že na začetku protivladnih protestov policiji dal navodilo, naj vse udeležence demonstracij šteje za storilce kaznivih dejanj zoper javno zdravje. To bi policiji omogočilo prepoznavo na podlagi fotografij. A način dela, da bi se takšna prepoznava uporabljala zaradi domnevnega suma kaznivega dejanja in potem dejansko uporabila pri storitvi prekrška, bi pomenil zlorabo jasnih omejitev, ki jih policiji določa zakonodaja.