Strokovnjak za trženje banan na čelo Darsa

Kdo je Valentin Hajdinjak? Hajdinjak je politik z dušo in srcem.

Odkar je zapustil šolske klopi, je zasedal različne položaje v imenu Slovenskih krščanskih demokratov (SKD) oziroma njihove naslednice, Nove Slovenije (NSi). Politično pot je začel kot član in potem predsednik Mladih krščanskih demokratov, nato je že zarana, leta 1994, pri 20 letih, postal strankin tiskovni predstavnik. To funkcijo je opravljal naslednjih 20 let.

Leta 2000, v času vlade Andreja Bajuka, je bil vladni predstavnik za odnose z javnostmi. Nato je postal vladni predstavnik za odnose z javnostmi v času prve vlade Janeza Janše. Ko je NSi leta 2008 izpadla iz parlamenta, je postal predstavnik za stike z javnostmi v zdravniški zbornici, v drugi vladi Janeza Janše je bil spet PR-ovec na obrambnem ministrstvu, vrhunec politične kariere je doživel na zadnjem kongresu NSi, ko je pod Matejem Toninom zasedel položaj podpredsednika stranke.

Ni videti, da bi se Hajdinjak na karierni poti ukvarjal z inženirstvom, gradbeništvom ali asfaltiranjem – če že, se recimo spozna na trženje banan. Leta 2003 je diplomiral na ljubljanski Ekonomski fakulteti z nalogo Predvidene spremembe na trgu banan v Republiki Sloveniji ob vstopu v Evropsko unijo, v kateri je državo pozval, naj se pripravi na izvajanje tako imenovanega režima uvoza, prodaje in distribucije banan (RISDB). Verjetno je tudi malce strokovno podkovan v lokalni samoupravi, leta 2015 je recimo na Fakulteti za management magistriral z delom Dejavniki ekonomske učinkovitosti in kakovosti življenja v slovenskih občinah.

Kaj pa Dars? In promet? Ali Hajdinjak res kaj ve o prometu in slovenskih avtocestah? Še do nedavnega je vodil oddelek za trženje in korporativno komuniciranje v  družbi T2, zadnje sporočilo za javnost je napisal 19. junija. Tedaj je sporočil, da bo družba T2 Zdravstvenemu domu Koper kmalu podarila reševalni motor Honda VFX1200X. Dasiravno je sporočilo delno povezano s prometno problematiko, pa si seveda niti človek z najbujnejšo domišljijo ne bi mogel predstavljati, da se bo Hajdinjak kmalu za tem zavihtel na čelo Darsa. In to zato, ker »ima kompetence«, kot so minuli teden sporočili iz družbe za avtoceste.

Na položaj predsednika uprave ga je imenovala koalicija – prek svojih nadzornikov –, četudi nima nikakršnih izkušenj iz prometa. Pred njim je denimo Dars vodil Tomaž Vidic. Ta se je kot svetovalec uprave v Darsu zaposlil aprila 1999, tri leta pozneje ga je vlada Janeza Drnovška imenovala za državnega sekretarja na ministrstvu za promet, kjer je bil odgovoren za področje cest, med letoma 2004 in 2009 je bil na ministrstvu generalni direktor direktorata za ceste, nato pa direktor projektov v Darsu.

Doslej najbolj znan primer političnega kadrovanja po osamosvojitvi je bilo imenovanje Marjana Podobnika za direktorja Telekoma. Podobnika, tedaj še podpredsednika stranke SLS + SKD, je na vrh Telekoma leta 2000 postavila odhajajoča vlada Andreja Bajuka. Eden izmed njegovih največjih uspehov pri vodenju telekomunikacijske družbe pa je bil, da je zgolj v prvih treh mesecih direktorovanja potrošil 1,5 milijona evrov za najrazličnejša sponzorstva in donacije.

Naziv najeklatantnejšega primera političnega kadrovanja lahko zdaj od Podobnika brez dvoma prevzame Hajdinjak iz NSi. Mož seveda prihaja iz stranke, ki je v kampanjah dosledno zagovarjala geslo: »Umaknimo politiko iz gospodarstva.«