»Zgodovina« kot posel

Potepanje po svetu je najboljši način za širjenje obzorij. Včasih pa ni treba iti na drugi konec sveta, da bi človek naletel na kaj, kar mu vzame sapo, zadostuje obisk soseščine. Nekaj takega se je zgodilo našemu bralcu, ki je med oddihom na Hrvaškem v obmorskem kiosku na slepo kupil revijo, za katero se je izkazalo, da je priljubljeno čtivo desničarjev. Na svoje presenečenje je v njej zagledal oglasni objavi, v katerih se je pojavilo pod Alpami razvpito ime – šlo je za nekdanjega playboya in pravnomočno obsojenega goljufa, danes pa amaterskega revizionističnega zgodovinarja in tudi župana občine Radenci, Romana Leljaka.

V oglasih Leljak bralstvo nagovarja k donacijam, s katerimi naj bi podprlo njegova velikopotezna filmska projekta. Eden je dokumentarec o – kakopak – novi zgodovinski aferi, ki naj bi jo bil razkril Leljak, tragični usodi »otrok s Kozare«. Uradna zgodovina na podlagi pričevanj in dokumentov jasno pomni, da je šlo za nesrečne otroke, ki so jih po ofenzivi nad partizanskimi enotami v Bosni in Hercegovini v valu etničnega čiščenja zajeli ustaši in jih večino pobili v Jasenovcu.

A Leljak ne bi bil Leljak, če ne bi dokazoval, da se je domoljubom Anteja Pavelića zgodila krivica – izgubljeno deco naj bi bili na Kozari dejansko zajeli partizani, nato naj bi jo bili plemeniti ustaši rešili in prepeljali v Zagreb, tam pa so otroci pomrli za tifusom. Leljak, ganjen spričo lastnih odkritij, snema dokumentarec, za katerega izvaja nabirko med hrvaškimi nacionalisti. V omenjenem oglasu v predprodaji vnaprej ponuja knjigo in dokumentarec. Cena – malenkost, 150 kun oziroma 20 evrov. Premiera je napovedana za 16. september.

Drugi Leljakov oglas se nanaša na še velikopoteznejši projekt – veličastno ovekovečenje poboja ustašev, ki so pokopani v razvpitem Barbarinem rovu pri Hudi Jami; radenski župan si pri tem neskromno lasti zasluge, da »sem leta 2016 na neki način prvi prenesel vest o strahotah, ki so pustile brazgotine v mojem srcu«. Te brazgotine bo zacelil z igranim filmom, ki bo »trajen spomin na križev pot Hrvatov leta 1945«, nadobudni ustvarjalec si želi, da bi pri produkciji sodelovali ugledni filmarji iz tujine, končni izdelek pa naj bi bil z namenom širjenja resnice po vsem svetu preveden v več jezikov.

Zelo verjetno je, da takšne poteze niso namenjene odkrivanju zgodovinskih resnic, temveč izboljšanju finančnega položaja radenskega župana. Leljak, ki je leta 2015 pristal v osebnem stečaju, je na amaterskih revizijah zgodovine po volji proustaških podpornikov zgradil uspešen poslovni model; odtlej kakor po tekočem traku piše knjige, snuje dokumentarce in napoveduje nova šokantna odkritja. Namen vsega tega je izvabljanje donacij od hrvaških nacionalistov. Hrvaški desničarski portali in glasila tako redno objavljajo oglase, kakor sta omenjeni objavi o najnovejših Leljakovih filmskih projektih, domoljubna združenja pa prirejajo družabne prireditve, na katerih se zbirajo sredstva za njegove psevdozgodovinske dejavnosti.

Leljakovo Društvo Huda Jama, ki sicer zbira ta sredstva, ima sedež v Zagrebu, na varni razdalji od slovenskega Fursa in upnikov.