Branje ustave na javni površini? Kazen 333 evrov!

V petek, 19. junija, kmalu po sedemnajsti uri je policija z ljubljanskega Trga republike drugega za drugim odnašala protestnike. Šlo je za še ne viden izraz represivne moči, saj policija dotlej za takšno ravnanje na protivladnih protestih ni imela nikakršnega razloga. Kdo so bili razgrajači, ki jim je začasno odvzela prostost in jih zlepa ali zgrda odstranila s tradicionalnega mesta protioblastnih protestov? To so bili bralci ustave, ki so zdaj, nekaj mesecev kasneje, od policije začeli po pošti prejemati še kazni, plačilne naloge zaradi storitve prekrška.

Sredi junija je bilo že jasno, da petkovi protivladni shodi postajajo stalnica in da na njih zavidanja vredna množica ljudi vztrajno poziva za slovenske razmere dokaj avtoritarno vlado k odstopu. Policija je po nareku vlade oziroma notranjega ministra Aleša Hojsa že nekaj petkov pred tem začela ograjevati državni zbor, okoliške ulice in Trg republike. Šlo je za pretiran izraz represivne moči, pretirano omejevanje svobode gibanja in združevanja ter izražanja svobodne volje, saj udeleženci protestov, ki potekajo že peti mesec zapored, niso bili nikdar na noben način nasilni.

Kljub temu je policija tisti petek naredila še korak naprej od petka pred tem, ko je ogradila polovico Trga republike. Tokrat je ogradila celotnega. Odziv protestnikov pa bi težko bil primernejši. Dve uri pred tradicionalnim začetkom protestov, ko so policisti hiteli s postavljanjem ograje, se je nekaj deset ljudi posedlo po trgu in začelo na glas brati ustavo, ki ljudem na papirju zagotavlja nekatere neodtujljive pravice.

Branje je trajalo kake pol ure, ko so na trg vstopile formacije policistov v popolni opremi za boj z nasilneži. Njihov tedanji vodja, višji policijski inšpektor Ludvik Gomboc, je ljudem prek megafona ukazal, naj se takoj odstranijo z javne površine oziroma z »varovanega območja«. Tiste, ki tega niso storili, je policija pospremila za ograjo. Preostale, ki so še vztrajali, pa odstranila s silo, odnesla oziroma odvlekla.

Šlo je za uporabo najskrajnejšega represivnega sredstva, fizične sile, zoper najočitneje pacifistično ravnanje, sedenje na javni površini in branje temeljne listine, ki zagotavlja človekove pravice. Ne zdi se, da bi ravnanje policije lahko bilo v skladu z zakonodajo, še posebej pa ne z ustavo.

Bralci ustave so dosegli tudi nekaj povsem otipljivega. Naslednji petek ljubljanski Trg republike ni bil več ograjen.

A te dni, dva meseca kasneje, so bralci ustave začeli po pošti prejemati obvestila o storjenem prekršku in plačilne naloge za plačilo 333 evrov. Policija jim ne očita posedanja na javni površini, saj jim tega ne bi mogla očitati. Jim pa očita prekršek »neupoštevanja ukaza pooblaščene uradne osebe«.

V omenjenih papirjih piše, da je policija ogradila Trg republike oziroma »začasno omejila gibanje«, ker je bilo »to potrebno zaradi zagotavljanja varnosti določenega varovanega objekta«. Bralcem ustave pa očita, da so bili znotraj območja »v množici ljudi«. Kdorkoli je prizor videl na lastne oči ali pa vsaj na posnetku ali fotografiji, bi se vsej tej policijski argumentaciji lahko od srca nasmejal. Seveda, če ne bi šlo za resno stvar. Odnašanje ljudi z javnih površin brez razloga ni smešno.

Sanja Fidler, članica neformalne skupine Protestival, ki je bila med bralci ustave, vztraja, da je bilo ravnanje policije nesorazmerno, dogodke pa opisuje takole: »Medtem ko smo brali, se je na delu trga poleg policistov zbral številen kordon robokopov v popolni opremi, prizor je bil kar strašljiv. Na eni strani ljudje, ki s svojim dejanjem opozarjamo na kršenje pravice do zbiranja na javnih površinah, na nesorazmerno zapiranje Trga republike in represivno odzivanje oblasti do protestnic in protestnikov, na drugi strani pa popolnoma bojno opremljen kordon robokopov, pripravljenih, da nekaj storijo v zvezi z nami. Grozljiv je bil tudi občutek v trenutku, ko so robokopi zapustili formacijo in se namenili proti nam, saj nihče ni mogel vedeti, kaj v resnici sledi. Občutek, ki mi je ostal, je, da imamo oblast, ki si vzame toliko časa, toliko ograj in angažira toliko ljudi na stroške, ki jih od svojega dela plačujem tudi sama, za to, da ljudem prepreči izraziti njihov protest zaradi spornega ravnanja te oblasti. Občutek, ki je ostal, je občutek policijske države in represivne oblasti.«

Eden izmed policistov, ki so jo odnesli s Trga republike, je nanjo kričal, da jo opozarja, naj se odstrani. »Ko sem vztrajala, da ničesar ne počnem narobe, sta me dva policista zagrabila in odnesla. Priključil se je še policist, ki mi je poskušal iz rok iztrgati stol, na katerem sem med branjem sedela. Pomislila sem, da imajo morda tudi policisti izbiro, kako humano se bodo vedli do nas, ali bodo kričali ali pa bodo morda povedali, da jim je žal, da morajo tako ravnati z nami.« Sanja Fidler pri tem opozarja tudi na povsem enako nasilno ravnanje policistov s številnimi drugimi bralci ustave, med njimi z žensko, ki se je med policijskim postopkom onesvestila: »Namesto da bi ji kakorkoli zagotovili pomoč, morda poklicali rešilni avto, so protestnico obstopili in nas niso pustili blizu, češ da je v postopku. Vtis je bil, da so popolnoma izgubili kompas.«

Rešilni avto je sicer potem poklical eden od protestnikov, se spominja Fidlerjeva, ki je po pošti od policije dobila že več obvestil o prekrških, ki naj bi jih bila storila s protestiranjem, tudi za dogodke, ko je policija sploh ni legitimirala. Še posebej globe, ki jo je dobila za branje ustave, se po njenem mnenju »ne da razložiti drugače, kot da gre za poskus zastraševanja in še en represivni odziv na proteste«. Fidlerjeva sicer še razmišlja, kaj naj zdaj stori, naj kazen ponižno plača ali naj se pritoži: »Ne zdi se mi prav, da ostanemo tiho in se uklonimo tem kaznim, ki so krivične in so evidentno namenjene zastraševanju, po drugi strani pa si težko predstavljam, kako bi finančno in psihološko zvozila več postopkov hkrati, katerih izid je popolnoma nepredvidljiv.«

Policija za pacifistični protest branja ustave na javni površini izreka globe 333 evrov.

Omenjeno pacifistično dejanje, ki je spodbudilo nenavadno agresiven odziv policije, pa je vendarle pomenilo neko prelomnico na rednih petkovih protestih. Petek za tem, 26. junija, na Trgu republike ni bilo več ograje, prav tako je izginila izpred poslopja državnega zbora in z okoliških ulic. Tudi drugo nepričakovano »orožje«, ki ga je policija tisti petek pretirano uporabljala – legitimiranje protestnikov –, odtlej uporablja precej bolj poredko.

Tistega petka, ko je policija ljudi grobo odstranjevala s Trga republike, je legitimirala 69 ljudi. Večina od teh sploh ni bila bralcev ustave, pač pa so bili naključno izbrani posamezniki, ki jim policija ne bi mogla sploh ničesar očitati. Šlo je za dodaten način zastraševanja, na kar je pred dnevi opozoril varuh človekovih pravic oziroma točneje državni preventivni mehanizem, ki deluje v sklopu varuha in ga vodi namestnik varuha Ivan Šelih. Policijo je opozoril, da »okoliščine, kot so (zgolj) pomikanje v smeri protestnega shoda, (zgolj) zadrževanje na kraju protestnega shoda v času neposredno pred oziroma med protestnim shodom, niso takšne, ki bi zadostile razlogu za sum in tako obstoju pogojev za izvršitev identifikacijskega postopka na podlagi zakona o nalogah in pooblastilih v policiji«.

Poleg tega so v uradu varuha policijo opozorili, »naj policisti za izvajanje pooblastila ugotavljanja identitete vselej opravijo skrbno presojo pogojev, ki jih določajo zakon in drugi predpisi za izvajanje policijskih pooblastil«. Povedano preprosteje, policiji so sporočili, naj v prihodnje postopka legitimiranja ne zlorablja več za zastraševanje ljudi, saj tega ne sme početi, če za to nima utemeljenega razloga. Prisotnost na protestih pa, kot se sicer zdi logično, in na to opozarja tudi varuh, sama po sebi ni utemeljen razlog za legitimiranje posameznika, saj to »pomeni začasen poseg v svobodo gibanja in poseg v pravico do varstva zasebnosti in osebnostnih pravic«. Oboje varuje prav ustava, brana na glas ali po tiho, na javnem mestu ali za štirimi stenami.